Postarano sliko pomlajajo

KOPER > “Glede na to, da sem iz Kopra, sem razmišljala, koliko beneške umetnosti imamo v tem mestu in ugotovila, da je ne promoviramo dovolj,” o zamisli za projekt Carpaccio 500 pravi Sara Ratoša, v koprskem muzeju odgovorna za ta projekt. Meni, da je petstoletnica posebna priložnost, da se spomnimo na Carpacciova dela.

Ob praznovanju 500-letnice Carpacciove oltarne pale so v Triglavski slaščičarni na povabilo organizatorjev projekta pripravili posebno Carpacciovo sladico, v katero so zamešali sestavine, značilne za čas pred pol tisočletja: sol, poper, ingver, mandljevo moko, limonin sok, cimet in 72-odstotno čokolado.

Umetnik je zadnji del svojega življenja posvetil koprski katedrali, orgelski krili Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v Templju pa sta edini ostanek orgel predbaročne koprske stolnice. Do 21. oktobra bosta umetnini v javnem restavriranju izpod rok restavratork iz ljubljanskega Restavratorskega centra na ogled v atriju koprskega muzeja.

“Projekt je za nas izjemnega pomena,” je na slavnostnem odprtju restavratorske delavnice povedal podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani, ki meni, da so Carpacciova dela nepogrešljiv del istrske kulturne dediščine, projekt pa vidi kot priložnost za dvig zavesti o kulturni dediščini med ljudmi.

Da gre s strokovnega vidika za zelo pomemben dogodek, saj se redko zgodi, da sliko na tovrsten način predstavljajo javnosti, je opomnil direktor Pokrajinskega muzeja Luka Juri. Vodja restavratorske ekipe Barbara Gosar Hirci pa je ob tem pojasnila, da je njihov najtežji izziv odstranjevanje starih lakov s slik. Restavratorji se namreč vedno ukvarjajo z vprašanjem, koliko starega, izvirnega umetninam odvzeti in koliko novega jim dodati.EVA BRANC

Direktor Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri pravi, da gre za strokovno zelo pomemben projekt.