Pot Concordie rišejo v Portorožu
Italijanska obalna straža je strokovnjake na fakulteti za pomorstvo in promet prosila, naj jim pripravijo natančno simulacijo in analizo poti potopljene ladje, tudi v 3D animaciji. Prvi sklep je, da nevarno približevanje obali pri otoku Giglio ni bilo predvideno v načrtu plovbe iz Civitavecchie proti Savoni.
PORTOROŽ> Tako ugotavlja mag. Marko Perkovič, ki na fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu vodi simulacijski center. Perkovič s centrom italijanske obalne straže iz Rima že več let sodeluje, predvsem pri vprašanjih preprečevanja onesnaževanja morja in ukrepanju pri pomorskih nesrečah. Italijanske kolege je že takoj po nesreči prosil za njihove podatke iz avtomatičnega identifikacijskega sistema, ki jih za vsako ladjo hranijo luške kapitanije, in za najsodobnejše pomorske karte, da bi pripravil simulacijo nesreče. Prosili so ga, naj natančno rekonstrukcijo in analizo, ki bo pokazala, kaj se je z ladjo dogajalo, pripravi tudi zanje. Podatki, ki jih bo pripravil, bodo tako najbrž med dokaznim gradivom pri iskanju odgovornosti za nesrečo na sodišču.
Skale so vrisane
“Predvsem me je presenetilo, ker je poveljnik Concordie dejal, da skal ni bilo v pomorskih kartah. A se je pokazalo, da so povsod vrisane, tudi na vseh sistemih kart, ki jih uporabljajo pri Costa Crociere, in se oglasi alarm, brž ko se jim ladja približa,” razloži Perkovič.
Njegova ekipa s fakultete je preverila tudi posnetke poti te ladje za zadnjih 18 mesecev in ugotovila, da se je na 200 metrov približala obali samo še avgusta lani. “A takrat so bili pripravljeni na to in so že od začetka peljali vzporedno z otokom. Tokrat pa podatki kažejo, da so k otoku zavili sredi poti in to pod zelo ostrim kotom. Nato pa pri otoku zavoja niso uspeli izpeljati,” pravi Perkovič.
“Minuto ali dve pred trčenjem so pospešili in ostro zavili stran od skal, a je zadnji levi del trupa zaneslo v levo in je zadel. Takoj so ostali tudi brez pogona,” ugotavlja strokovnjak. A petdesetmetrska luknja v trupu, ki jo je povzročil trk, po njegovem vseeno ne bi smela kar potopiti ladje.
Sidro je še neznanka
Kaj se je dogajalo po trku in kakšne so bile poteze njenega poveljnika, denimo, kdaj je vrgel sidro, je Perkovič včeraj še analiziral. “Poveljnik ni takoj obrnil ladje proti obali, kot pravi. Ladja je brez pogona najprej po inerciji plula naprej. Šele potem se je obrnila in se približala mestu,” ugotavlja. S fanti iz italijanske obalne straže, ki so na otoku Giglio, je še v stiku. “Ravno sem jih vprašal za položaj sidra, a so mi povedali, da sidra ni. Očitno jim ga je odtrgalo,” meni. “Če bi poveljnik ladjo samo zapeljal čim bliže obali in jo zasidral, namesto da jo je naslanjal na bok, se ne bi tako prevrnila,” še meni Perkovič. In tudi potnike bi tako lahko rešili brez večjih težav.KATJA GLEŠČIČ
