Pozor, privat voda?
Strah, da bo nova evropska direktiva o koncesijah, ki je v obravnavi v evropskem parlamentu, omogočila privatizacijo vode, je povsem odveč, je na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Pozor, privat voda! zatrdila evropska poslanka (SD) Mojca Kleva Kekuš.
KOPER> Direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb je dvignila precej prahu po vsej Evropi. Tudi v Sloveniji se ljudje bojijo, da bo nova evropska zakonodaja na stežaj odprla vrata privatizaciji vode. Prav to je bila rdeča nit včerajšnje okrogle mize v Kopru, ki sta jo na svetovni dan voda pripravila Radio Koper in Univerza na Primorskem. O tem, ali je voda danes še vir in dobrina ali le naložba in priložnost za kovanje dobička, so poleg Mojce Kleva Kekuš razpravljali še njena poslanska kolegica v evropskem parlamentu dr. Romana Jordan (SDS), okoljevarstvenik Anton Komat, filozof dr. Nikolai Jeffs in strokovnjak za vodovarstvo dr. Boris Kompare.
Cilj: večja transparentnost
Evropski poslanki sta pojasnili, da želi EU z direktivo zgolj poenotiti zakonodajo in sistemsko omogočiti večjo transparentnost pri podeljevanju koncesij. Doslej sta namreč evropska komisija in računsko sodišče ugotovila precej nepravilnosti na tem področju. “Vodni viri so in ostajajo javno dobro v lasti države, pravico do upravljanja z njimi pa imajo pri nas občine. Te bodo še naprej lahko same odločale o tem, komu bodo zaupale upravljanje z vodami: ali bodo to počele same ali javno podjetje ali pa bodo podelile koncesijo zasebniku,” je dejala Kleva. “Podeljevanje koncesij ni nič novega; pri nas imamo že zdaj več kot 30 koncesionarjev za upravljanje z vodnimi viri. In tudi če bo koncesijo v prihodnje dobila neka tuja multinacionalka, bo morala upoštevati slovensko zakonodajo,” je še dodala.
“Vsak kovanec ima dve plati,” je pri tem opozoril dr. Boris Kompare, predsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Evropski strokovnjaki bodo nedvomno spisali takšne koncesijske pogodbe, ki bodo slonele na pravni praksi in bo zato težko najti “luknje”, je prepričan. “A to prav nič ne pomaga, če se koncesionar ne bo obnašal kot najemnik, ampak kot lastnik vodnega vira. Ta direktiva pa želi prav to preprečiti,” je pojasnil.
Nikolai Jeffs meni drugače: “Zasebno podjetje ne more biti bolj učinkovito od javnega. Preprosto si ne moremo privoščiti, da bi živeli v družbi, ki stremi zgolj k ustvarjanju dobička, pozablja pa na solidarnost in vzajemnost.”
Vodo v ustavo
“Če hočemo, da država funkcionira, ne bi smel nihče nič privatizirati,” je odločen Anton Komat. “Imamo dve poti: da tako kot v Italiji razpišemo referendum, pa naj ljudje odločijo, ali želijo privatizirati vodo, ali pa tako kot Avstrijci zapišemo v ustavo, da je voda človekova pravica in javno dobro.” S slednjim se strinja tudi Kleva. “Da je voda javno dobro, pravi že zakonodaja, a dobro bi bilo, če bi bilo to zapisano še v ustavo.”
PETRA VIDRIH
