Praznik za več tisoč ljubiteljev
Zveza kulturnih društev (ZKD) Mestne občine Koper je ena največjih organizacij, saj združuje skoraj 50 društev z več tisoč člani. Vso pisano paleto ustvarjalnosti bodo predstavili na današnjem Kulturnem maratonu, ki ga pripravljajo ob 50-letnici delovanja zveze.
KOPER > Društva se bodo predstavila v paradi od Vojkovega nabrežja do Taverne (ob 10. uri). Zatem se bodo vse do večera vrstili nastopi folklornih in plesnih skupin, zborov, godb, gledaliških skupin, literarnih ustvarjalcev ...
Imena se menjajo, dejavnosti ostajajo
Paleta dejavnosti društev v zvezi je tako bogata kot njena zgodovina. Že v času Avstro-Ogrske v slovenski Istri ni bilo vasi, ki ni imela telovadnega, pevskega, godbenega ali izobraževalnega društva. Zveza kulturnih društev, kakršno poznamo danes, pa je zrasla iz delovanja delavsko-prosvetnih društev, ki so se leta 1964 združila v Občinski svet svobod in prosvetnih društev Koper. Po še nekaj spremembah imena danes praznuje 50-letnico, zgodovino povzema tajnica ZKD Darija Krkoč.
Zveze in praznika pa ne bi bilo brez vseh njenih društev in njihovih več tisoč članov. “Ljubiteljsko delovanje v kulturi temelji na prostovoljstvu. V svojih začetkih je nastalo kot aktivno delovanje v času, ko ljudje niso delali, kot odmor, ki posameznika zapolnjuje s pozitivno energijo, hkrati pa tudi drugim nekaj ponudi,” pravi Edita Frančeškin, aktivna v KD Domovina Osp in vokalni skupini Korala, članica predsedstva ZKD, ki je lani prejela nagrado Javnega sklada za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
Kljub temu, da se mora za delovanje v ljubiteljski kulturi odločiti vsak sam, predvsem mladi potrebujejo nekaj vzpodbude, da svoj prosti čas posvetijo udejstvovanju v društvih. “Šole in vrtci so prvi, ki morajo otrokom odpirati njihov domišljijski svet, saj ga sicer hitro zatremo. Spodbujati jih je treba, da najdejo usmeritev, ki ni čisto vsakdanja, da pišejo pesmi, pojejo, plešejo ... Za to pa je treba imeti ljudi, ki so najprej sami sposobni ljubiti dejavnosti, ki jih potem z žarom prenašajo na mlade. Ne zato, ker so za to plačani, ampak ker to radi delijo,” razmišlja Frančeškinova.
Žal ima ljubiteljstvo oziroma amaterstvo pogosto negativen prizvok, pripominja: “Slovenija je dežela, ki ima široko kulturo, kjer vsi pojemo in plešemo, a vse to ima korenine v ljubiteljstvu, zato ga moramo spoštovati.”
Denarja je vse manj
A za uspešno delovanje društev ni dovolj le dobra volja, potrebujejo tudi denar. Tega pa primanjkuje, kar še posebej občutijo društva s podeželja, pravi Marija Knez, predsednica društva Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča. “Istrsko identiteto predstavljamo po vsej Sloveniji, tudi na Hrvaškem in v Italiji. Če jo hočemo pokazati, moramo na pot z avtobusi, to pa je velik strošek. Pred leti smo denar še dobivali od sponzorjev, zdaj tega ni več. Tudi zneski na občinskih razpisih se krčijo,” opozarja. Poleg tega mnoga društva nimajo prostorov za srečanja in vadbo. Težko pridejo tudi do strokovnih izobraževanj in nasvetov, ki jih potrebujejo za kakovostno delo.
“Ljubiteljska kultura je kreativna in ustvarjalna le, če je svobodna. Tu pa se srečamo s paradoksom. Na eni strani razglašamo njeno svobodo, po drugi pa je odvisna od pravne ureditve države in njenega denarja ali denarja lokalnih skupnosti,” pravi Lilijana Kozlovič, predsednica ZKD Mestne občine Koper. Kljub množičnosti ljubiteljske kulture je delež denarja, ki ji je namenjen, bistveno manjši od deleža, ki ga dobi profesionalna kultura, ugotavlja.
V primerjavi z drugimi občinami je podpora koprske občine ljubiteljski kulturi dokaj velika, “tisto, kar potrebuje, pa je program in vizija razvoja ter večje število profesionalnih institucij, saj je Koper ustvaril veliko res dobrih umetnikov, ki svojo umetnost in kulturo nudijo drugje,” meni Kozlovičeva.
HELENA RACE
