Prazno letališče pomeni, da ni zanimanja za naše kraje
Sečoveljskemu letališču se po vladini majski zeleni luči za spremembo prostorskega načrta, ki bo omogočil podaljšanje vzletno-pristajalne steze, obeta povečan obseg letalskega prometa. Poznavalci menijo, da bi ta prispeval k razvoju in prepoznavnosti lokalnega turizma in širše. Po drugi strani pa so prvi poskusi vzpostavitve nove proge do Rima zaradi premalo rezervacij padli v vodo. Sicer pa je družba Aerodrom Portorož izgubo iz poslovanja znižala za petino.
PORTOROŽ> Konec maja je vlada prižgala zeleno luč za pripravo prostorskega načrta za Aerodrom Portorož. Vzletno-pristajalno stezo bi podaljšali za približno 200 metrov, da bi bila dolga 1400 metrov, kar pa je v javnosti sprožilo različne odzive.
Robert Krajnc, direktor družbe Aerodrom Portorož, v katero so pred šestimi leti kot družbeniki vstopili piranska občina, Aerodrom Ljubljana, Istrabenz, Luka Koper in Cestno podjetje Koper, meni, da je podaljšanje steze nujno zaradi večje varnosti ter prihoda večjih letal. “S podaljšanjem steze bi lahko povečali nabor letal in letalskih družb, tako da bi v Sečovljah lahko pristajala domala vsa turbopropelerska letala iz regije. In ob tem ne gre prezreti pozitivnega učinka za potnike, saj več zasedenih sedežev na letalu posledično pomeni cenejšo letalsko vozovnico,” pravi Krajnc. Dodaja, da bi letališče lahko ob primernih vlaganjih v infrastrukturo ter na podlagi geografske umeščenosti v razvito turistično okolje pričelo intenzivno razvijati dejavnost rednega in čarterskega letalskega prevoza ter poslovnega letalstva. “Pomembno je, da mora biti novim linijam naklonjeno tudi lokalno okolje oziroma celotno turistično gospodarstvo, saj letališče ni namenjeno samemu sebi.Če je letališče prazno, pomeni, da med letalskimi gosti ni zanimanja za naše lepe kraje. Tu pa je potrebno združiti moči, da postane slovenska Istra med letalskimi prevozniki še bolj prepoznavna in vabljiva,” še razmišlja Krajnc.
Zavedajo se porodnih krčev
Združene moči letališča in turističnega gospodarstva v kraju so doprinesle k odprtju letalske povezave med Sečovljami in Beogradom od maja do septembra. 80-odstotno povečanje obiska srbskih gostov je rodilo idejo, da bi to linijo “podaljšali” še do Rima. Projekt naj bi uresničili ob skoraj 400.000 namenskih (za promocijo) evrih Slovenske turistične organizacije oziroma ministrstva za promet. Prvi let je bil napovedan za 8. december, a so ga zaradi premalo rezervacij prestavili na januar.
V družbi Aerodrom Portorož pravijo, da gre za zahtevno mednarodno letalsko povezavo, podvrženo še posebnim kriterijem. “Vsem, ki smo zaposleni na sečoveljskem letališču, je ta projekt še kako pomemben, zavedamo pa se tudi porodnih krčev. Naše letališče namreč vse do letošnjega aprila več kot 20 let ni imelo redne letalske povezave. Pomembno je, da se začne destinacija oziroma turistično gospodarstvo združevati in skupaj promovirati našo regijo,” je v uspeh nove letalske linije prepričan Krajnc. Na portoroškem Turističnem združenju (TZ) vedo povedati, da je italijanski trg eden najpomembnejših za destinacijo Portorož-Piran. Lea Šuligoj iz TZ poudarja, da Italijani prednjačijo po številu nočitev med tujimi gosti, saj ustvarijo kar 19 odstotkov vseh nočitev v občini. V letu 2009 so tako zabeležili skoraj 250.000 nočitev italijanskih gostov. “Težko bi torej posplošili, da je pri italijanskih gostih premalo zanimanja za našo destinacijo,” komentira Šuligojeva.
Za promocijo letalske povezave je TZ naročilo oglaševanje v Rimu, na letališčih, letalih, s hotelirji so skoordinirali več sestankov in še kaj. “Večina portoroških hotelov je pripravila posebne pakete za italijanske goste, ki bi prileteli iz Rima. Pridobili smo tudi pogodbeno vezanega predstavnika iz Rima, ki bo letalsko povezavo promoviral pri rimskih turističnih operaterjih,” še dodaja Šuligojeva.
Italijanski trg je velik potencial
Iz hotelske verige Bernardin Group, resorts in hotels povedo, da so za omenjeno linijo pripravili posebne tri- in štiridnevne pakete po cenovno konkurenčnih pogojih in jih še obogatili z dodatnimi storitvami. “Težko je reči, zakaj je premalo zanimanja za novo letalsko povezavo, zagotovo pa gre za splet različnih okoliščin, od morda nekoliko neugodnega termina letenja (december v naših hotelih predstavlja le tri odstotke vseh nočitev) do nekooperativnosti Jata, ki ni želel vztrajati pri trženju kljub dobrim obetom za božično-novoletne praznike. Smo pa s TZ v stiku in skupaj iščemo rešitve za nastalo situacijo. Verjamemo, da ima omenjena linija velik (vendar se neizkoriščen) potencial,” pravi Dean Kocjančič.
Janez Jager, izvršni direktor trženja v LifeClassu, poudarja, da v njihovem podjetju nikakor ne morejo sprejeti teze, da je pri italijanskih gostih premalo zanimanja za to destinacijo. “V hotelih LifeClass, ki združujejo slabih 30 odstotkov vseh hotelskih kapacitet v kraju, italijanski gostje v vseh letnih časih predstavljajo večino vseh gostov. Italijanski trg je zelo velik, poznavanje destinacije Portorož- Piran zelo dobro v severni Italiji, slabše pa v regiji Lazio in v Rimu. A to ni edini razlog za slabše polnjenje letala. Ocenjujemo, da je bil čas za ustvarjanje zavedanja o tej novi letalski povezavi prekratek in da informacije še niso prišle do kritične mase potencialnih gostov,” je optimist Jager.
Tudi hoteli LifeClass so izvedli vrsto tržno-komunikacijskih aktivnosti v podporo tej liniji, med drugim so zaposlili prodajnega predstavnika v Rimu. “Nedvomno je potrebno narediti več za promocijo naše destinacije v tej regiji in najti način, da lahko to linijo obdržimo daljše obdobje. Verjamemo, da ta regija predstavlja velik dolgoročni potencial za našo destinacijo,” še meni Jager.
Kaj meni nova občinska uprava o zadevi, pa po dobrem tednu dni čakanja na odgovor nismo uspeli izvedeti.
LEA KALC FURLANIČ
