Pred 20 leti je iz Kopra odšel zadnji vojak JLA

LJUBLJANA> Po prvih svobodnih volitvah se je osamosvajanje nadaljevalo z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite kot posledico razoroževanja takratne slovenske Teritorialne obrambe in referendumom za samostojnost. V zaključno fazo je osamosvajanje prešlo z desetdnevno vojno za Slovenijo.

Slovenska skupščina je namreč 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.

Pogajanja na Brionih

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so tako imenovano brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Slovenijo je v pogajanjih o odhodu JLA zastopala tako imenovana Bogatajeva komisija, ki je po podpisu brionske deklaracije 7. julija 1991 dobila pooblastilo, da se pogaja z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme.

Armada se je iz pristanišča umikala pet dni

Za umik JLA iz Slovenije je obstajalo kar nekaj scenarijev in možnih poti, od umika prek Madžarske do odhoda iz tržaškega pristanišča, kot možnost pa so omenjali tudi umik iz koprskega pristanišča. Dokončno so se za slednje odločili na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra 1991, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Na slovenski strani je umik JLA nadzorovalo in varovalo 152 ljudi. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.

Slovesnosti so bile na različnih krajih

Obeleževanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je v preteklih letih potekalo različno, na različnih krajih in v različnih organizacijah. Običajno se v organizaciji izmenjujeta veteranski združenji Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever).

Letošnjo slovesnost ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije pripravljata ministrstvi za notranje zadeve ter za obrambo skupaj z Združenjem Sever ter ZVVS.

Letos na stadionu Bonifika

Slovesnost, s katero se tudi končuje sklop prireditev ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije, bo v soboto ob 11. uri na stadionu Bonifika v Kopru. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk, slovesnosti pa se bodo udeležili tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, Aleš Zalar v funkciji notranjega ministra, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner in generalni direktor policije Janko Goršek.

Pripadniki enote za protokol Slovenske vojske bodo na prireditvenem prostoru pred stadionom na začetku proslave izstrelili tri salve iz šestih topov.

STA