Predor Markovec: Kot da bi v hrib vrtal zobozdravnik
Predorski cevi bodočega predora Markovec sta bili na izolski strani včeraj dolgi natanko 595 metrov in na koprski strani 327. Če bi vse te metre sešteli, bi jih dobili za 922, kar je skoraj polovična dolžina predora, ki ga bo za slabih 2200 metrov.
IZOLA, KOPER> V teh dneh delavci še vedno kopljejo tako imenovano kaloto, stopnico in talni obok. Predorsko cev namreč začnejo kopati v zgornjem delu (kalota), sledi srednji del (stopnici) in na koncu spodnji talni obok.
Zakaj rahla zamuda
Kot pravi Marjan Ortar iz podjetja DDC, ki za Dars opravlja svetovanje in inženiring, gradnja predora poteka skoraj po zadanih časovnih okvirih. Zamujajo za vsega skupaj dva tedna, kar je pri tako velikem projektu zanemarljivo. Vendar bo moral izvajalec zamudo nadoknaditi. Delno ji botruje izredno trdna kamenina kalkarenit, s katero imajo (na koprski strani), kot se nadejajo, opraviti le še nadaljnjih 30 do 50 metrov oziroma 14 do 20 dni, saj se kamenina nato dvigne nad načrtovane predorski cevi.
Uredba o DLN za hitro cesto Koper-Izola poleg Šareda predvideva še dve območji za odlaganje izkopnega materiala: bodoči tretji pomol v Luki Koper in načrtovano industrijsko cono Srmin. V Luko naj bi nasuli 300.000 kubičnih metrov materiala, na Srmin 100.000. Kot rezervni deponiji sta omenjeni Bekovec (uporabljali so jo ob gradnji avtoceste na odseku Klanec-Srmin) in izolski valobran.
Drugi razlog za zamudo je tehnologija kopanja, ki jo narekuje poseljeno območje. Medtem ko na izolski strani vseskozi minirajo, na koprski strani sedaj - nahajajo se pod igriščem OŠ Antona Ukmarja - režejo kamnino, kar bodo počeli še nadaljnjih pet do šest mesecev, dokler bodo kopali pod hišami in bloki torej.
Uporabljajo rezkalna stroja in nekoliko močnejša, rudarska bagra. Slednja dva kopljeta in lomita kamnino, rezkalna stroja pa jo režeta s približno meter veliko in vrtečo se zobato glavo. Za boljšo predstavo Ortar njeno delovanje primerja z zobozdravstvenim svedrom. Še vedno jim je v pomoč tudi pnevmatsko razbijalno kladivo ali pikamer, predvsem pri kopanju “stopnic”. Vse skupaj pa seveda ne dosega hitrosti miniranja; izolska stran bodočega predora tako napreduje dvakrat hitreje.
S koprske in izolske strani predora tudi izkopni material odvažajo na različni deponiji; medtem ko s tistim iz Pivola polnijo deponijo Šared nad Izolo (prostora je za 200.000 kubičnih metrov), “koprski” izkop odpeljejo na Železni most pri Kozini.
Za koliko se bo naložba podražila?
Ker so bile prvotno predvidene Kopru bližje deponije, to draži gradnjo. Izvajalec - vodilni partner je Cestno podjetje Maribor, poleg njega pa je še Alpine Bau - je že podal vlogo za odobritev dodatnega denarja. V kolikšni meri bo pri tem uspešen, v DDC in Darsu še ne pojasnjujejo. V javnosti pa se je pojavil podatek o 4,5-milijonskem zahtevku.
MIRJANA CERIN