Prepričani so, da referendumska volja občanov ni bila upoštevana

Istra
, posodobljeno: 18. 09. 2026, 13:19

Skoraj pet let po zavrnitvi izolskega občinskega prostorskega načrta na referendumu še ni jasno, ali bo uspela občina ta pomemben prostorski akt sprejeti pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Prav tako ni jasno, če so v novi različici dokumenta upoštevani vsi pomisleki pobudnikov civilne iniciative, ki je pred nekaj manj kot petimi leti zbrala podpise za razpis referenduma.

Izola, 07.03.2023Izola, posnetki iz zraka, dron, avio posnetki, nekdanja tovarna Argo, Argo, Argolina

Člani izolske civilne iniciative izpostavljajo območje Arga kot primer neupoštevanja referendumske volje občanov. Prepričani so, da trenutni predlog OPN ne daje zagotovil, da bo območje v celoti namenjeno občanom.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

IZOLA • “Novi predlog občinskega prostorskega načrta je odpravil številne sporne določbe prejšnje različice, a nikakor ne vseh, zaradi katerih smo ga občani prepričljivo zavrnili na referendumu,” pravi Viktorija Carli, sicer prvopodpisana pod takratno referendumsko pobudo in članica civilne iniciative Gibanje za Izolo. Z njo in še nekaj člani civilne inciative, ki imajo enake pomisleke, smo govorili o usodi občinskega prostorskega načrta in tveganju, ki ga v zvezi s tem prinašajo lokalne volitve.

Argo mora biti dnevna soba Izole

“Območje Arga bi moralo biti namenjeno izključno javnim vsebinam za vse generacije,” njihovo razmišljanje povzame Daniel Škerjanc in pojasni, da imajo v mislih predvsem mladinski center, ki ga mladi čakajo že desetletja, zunanje priredivene prostore in notranje z gledališčem, morda tudi s knjižnico in razstavnim ali muzejskim prostorom, zelene parkovne površine z vodometom in otroškimi kotički ter s prostorom za domačo istrsko butično tržnico. “Skratka, to območje bi moralo biti dnevna soba Izole,” Danielu prikimata tudi Viktorija Carli in še en naš sogovornik Miran Molk.

Člani civilne iniciative so prepričani, da tudi prenovljeni občinski prostorski načrt pušča odškrinjena vrata pozidavi območja z nastanitvenimi objekti, torej apartmaji in počitniškimi stanovanji. Poleg tega menijo, da na to območje ne sodijo objekti za popravilo in lakiranje plovil, ki bi zaprli dostop do morja, kazili veduto mesta in predstavljali okoljsko tveganje. Enotni so v prepričanju, da osebni in kapitalski interesi posameznikov ne bi smeli imeti prednosti pred uresničevanjem javnega interesa, še posebej ne glede vprašanj, o katerih so se občani že izrekli na referendumu. “Ne smemo dovoliti tega, da bi vplivni posamezniki iz Kopra ali Ljubljane svoje interese uveljavljali na račun Izolanov. Delu določb predlaganega občinskega prostorskega načrta nasprotujemo ravno zato, ker bo to omogočil,” pojasni Molk.

Občina: O objektih bo odločal občinski svet

Na izolslki občini pojasnjujejo, da so v novem predlogu občinskega prostorskega načrta tam predvidene centralne dejavnosti (CU), bivanje in nastanitvene dejavnosti pa da na tistem območju niso dovoljene. “Naj poudarimo: za to območje je v občinskem prostorskem načrtu zapisano, da je treba izdelati natečaj in na podlagi tega občinski podrobni prostorski načrt. Navedeno pomeni, da bo umestitev konkretnih vsebin in tipov objektov predmet nadaljnjih obravnav v javnosti kot tudi odločanja na občinskem svetu,” so na naše poizvedbe v zvezi s tem sporočili iz občinske uprave. Dodajajo, da bodo za potrebe prihodnjih dopolnitev občinskega prostorskega načrta “pristopili k izdelavi strateškega dokumenta, katerega vsebina bo naslavljala razvoj mesta Izola, kot si ga želijo občani in drugi deležniki”.

Viktorija Carli

pobudnica referenduma

“Novi predlog občinskega prostorskega načrta je odpravil številne sporne določbe prejšnje različice, a nikakor ne vseh, zaradi katerih smo ga občani prepričljivo zavrnili na referendumu.”

“Sedanje vodstvo občine si želi, da bi se to območje razvijalo v smeri, ki je predvidena z OPN,” še sporočajo z izolske občine in priznavajo, da posebnih varovalk, ki bi preprečile uresničitev strahov civilne iniciative, niso predvideli. Na občini namreč menijo, da obstoječa rešitev zadostuje. Ob tem ne zanikajo, da bi si občinski svet nekoč lahko tudi premislil, saj - kot so sporočili - o spremembah občinskega prostorskega načrta odloča občinski svet.

“Upoštevajo naj referendumsko voljo občanov”

Naši sogovorniki na to odgovarjajo, da so “naveličani enih in istih odgovorov občine, iz katerih je razvidno sprenevedanje glede klasifikacije umestitive objektov na dotično območje, kajti ta dovoljuje tudi tiste vrste objektov, ki so tam nezaželjeni”. Dodajajo, da se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borili zoper uzurpacijo javnega prostora, ne samo na območju Arga. Prepričani so, da aktualni predlog občinskega prostorskega načrta ne upošteva referendumske volje občanov niti pri določenih drugih območjih, kot so med drugim kmetijska zemljišča pod Splošno bolnišnico Izola in dolino Pivol. Župana in občinsko upravo pozivajo, naj občinski prostorski načrt spremenijo tako, da bo ta upošteval referendumsko voljo občanov. Tako bi že sedaj preprečili, da bi se morebitna nova občinska oblast pri izigravanju volje občanov sklicevala na svoje predhodnike.

Sklepni koraki priprave OPN

Na občini so pojasnili, da trenutno še vedno poteka usklajevanje gradiva OPN za pridobitev pozitivnih drugih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP). “Občina si prizadeva, da bi bila vsa pozitivna mnenja NUP pridobljena čim prej. Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj bo OPN pripravljen za obravnavo na občinskem svetu.” Vendar za zdaj še ni jasno, če bo občinskim svetnikom to uspelo v obstoječem sklicu, torej pred lokalnimi volitvami. Po sprejemu na občinskem svetu bo OPN objavljen v Uradnih objavah Občine Izola, en mesec po objavi pa bo tudi stopil v veljavo.

Naše sogovornike namreč skrbi, da bi se sporne prakse občinske prostorske politike, ki so spremljale dolgoletno županovanje Borisa Popoviča v Kopru, z njegovim poskusom preboja v Izolo prenesle tudi v njihovo občino. “Ali mislite, da bo njegov interes javno dobro? Se vam zdi, da on v naši Izoli čuti ta mali pristni ostanek mediteranskega utripa, ki ga sami želimo ohraniti?” se sprašujejo, a je to bolj retorično vprašanje kot nekaj, na kar bi pričakovali odgovor.

Nameravajo aktivno poseči v politiko

Skrbi jih, da občinska politika civilne družbe ne jemlje dovolj resno, zato zbirajo podpise za ustanovitev stranke, da se bodo z lastno listo podali na lokalne volitve. “Očitno moraš, če želiš storiti kaj več kot zgolj začasno preprečiti najslabše, aktivno sodelovati pri vodenju občine. To, da podpreš kandidata, ki sicer obljubi, da bo uredil zadeve, a razen referenduma nimaš vzvoda, da bi vplival nanj in na občinsko upravo, enostavno ni dovolj,” sklenejo.

Pojasnijo, da so v nekaj dneh zbrali že veliko podpisov, a se jim tehnika zbiranja zdi zastarela. “V 21. stoletju smo, a je izjavo možno podpisati samo na upravni enoti in ne elektronsko. Sami jih zbiramo pred izolsko upravno enoto,” pojasni Viktorija Carli. Doda, da bodo sami podpise zbirali le v Izoli, a jih lahko podprejo tudi z oddajo podpisa na drugih upravnih enotah. “Delovali bomo v Izoli, toda veseli bomo podpore vseh podobno mislečih ljudi iz cele Slovenije,” sklene. •