Previsoka gradnja na območju Slavnikovih garaž še kar jezi krajane

KOPER > Jedrno območje razvoja so predvideli na osi mesto, Luka Koper in na predelu nekdanjega Tomosa v Olmu. Območje v bližini Splošne bolnišnice Izola bi namenili zdravstvenim dejavnostim, morebiti umestitvi doma upokojencev in visokošolskih programov, ki bi bili povezani z zdravjem.

Za tržnico bi umestili vkopano garažo

Možnost za nove zaposlitve vidijo na območju Srmina, Cimosa in Luke Koper. Območje nekdanjega Tomosa bi postopoma dobilo nove funkcije. Tam bi lahko razvijali oskrbne in centralne dejavnosti, morda razmišljali o poselitvi, tja bi umestili novo šolo. Za koprsko tržnico bi bilo mogoče zgraditi vkopano garažo, eno pa tudi ob Cesti na Markovec.

1

hektar obdelovalne zemlje bo predpogoj za morebitno postavitev rastlinjaka pod točno določenimi pogoji v Vanganelski dolini

Ob vzhodni koprski mestni vpadnici bi bil tehnološki park, medtem ko bi Levji grad ter severni in južni kare ob Ferrarski cesti namenili novim stanovanjskim enotam. Slednja so predvideli tudi nad Šmarsko cesto ter med Cesto na Markovec in Benčičevo ulico. Klif ob Istrski cesti ostaja namenjem gradnji vertikalne povezave z Markovcem, mogoče v kombinaciji s hotelom.

V Olmski dolini bodo urbani vrtički

Pripravljalci prostorskega načrta predlagajo ohranitev povezave med morjem, mestom in naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki jih je treba še nadgraditi z zelenimi površinami. V Olmski dolini bo lokacija urbanih vrtičkov s piknik prostori in otroškim igriščem. Prostor za piknike bi umestili tudi v grapo ob rtu Rex v Žusterni. Na tem območju med drugim predvidevajo prenovo kopališča in umestitev lesenih pomolov, če bodo ti skladni z varstvenim režimom in državnim pomorskim planom.

V izteku Vanganelske doline, na območju Pradisjola, pa načrtujejo športne oziroma rekreacijske površine, vendar brez grajenih objektov. Vanganelska dolina ostaja predvsem vrt Kopra z obdelovalnimi površinami. Z namestitvijo namakalnega sistema bodo tamkajšnjim kmetom olajšali delo, večji kmetovalci (z vsaj enim hektarjem obdelovalne zemlje) pa si lahko pod točno določenimi pogoji obetajo tudi možnost postavitve rastlinjakov.

Marko Prijon Foto: Tomaž Primožič/FPA

Marko Prijon je v imenu civilne iniciative Novi Slavnik, ki spremlja načrtovano pozidavo tega območja, opozoril, da je delovna skupina (sestavljajo jo predstavniki omenjene iniciative, koprske občine in Avtomatik Delovišča) poskušala najti skupen jezik z lastnikom zemljišča, podjetjem Zaliv, vendar to ni bilo mogoče, ker imajo nasprotujoča si stališča.

Kritika zaradi previsokih objektov

Najbolj so kritični do dopuščene višine objektov, saj je v osnutku občinskega prostorskega načrta predvideno, da ti lahko segajo kar 16 metrov visoko. Sprašujejo se, čemu jih pripravljalci dokumenta že zdaj niso omejili na tem področju in se tako približali javnemu mnenju, ki v Semedeli ne odobrava tako obsežnih pozidav.

Tjaša Babič, ki je v občini zadolžena za vodenje projekta občinskega prostorskega načrta , zagotavlja, da še nič ni izgubljeno. “Te pripombe še nismo upoštevali, ker delovna skupina še ni sklenila svojega dela, poleg tega javna razgrnitev še traja in imeli smo javno obravnavo. Še je čas, da pridemo do zaključkov in to upoštevamo v predlogu dokumenta,” pravi Babičeva.

Proti ločitvi strateškega in izvedbenega dela

Sicer pa višina objektov jezi tudi Romea Palčiča, ki meni, da pozidavi, ki jo predvidevajo na območju Levjega gradu, ne bi smeli omogočiti predvidenih 21 metrov višine. Koprski župan Aleš Bržan ga je seznanil, da tega ni več mogoče preprečiti, ker ima lastnik zemljišča pravnomočno gradbeno dovoljenje na podlagi zdaj veljavnega prostorskega akta za tisto območje. Palčič je med drugim predlagal ureditev povezave med Vojkovim nabrežjem in Ferrarsko cesto, ki bi prometno razbremenila tisto območje.

Romeo Palčič Foto: Tomaž Primožič/FPA

Ta teden bodo v občini sklenili javne obravnave po krajevnih skupnostih, medtem ko bodo zaradi velikega zanimanja ljudi, številnih pripomb in predlogov javno razgrnitev osnutka občinskega prostorskega načrta podaljšali do konca meseca. Krajani upajo, da bodo obenem prisluhnili tudi njihovi po novih srečanjih s pripravljalci dokumenta.

Civilno gibanje Skupaj in nekatere krajevne skupnosti so medtem občino pozvali, naj spremeni postopek priprave dokumenta. Predlagali so, da osnutek prostorskega načrta razdelijo na strateški del in okoljsko poročilo ter izvedbeni del. Slednjega pa naj “zamrznejo” do doseženega konsenza o strateškem delu.

Župan Aleš Bržan tega ne odobrava, saj je prepričan, da bi to prineslo več škode kot koristi. “Že zgodovina, tako v Kopru kot zdajšnje dogajanje v piranski občini, kaže, da ločitev teh delov privede do tega, da se do dokumenta sploh ne pride,” spomni Bržan.