Pri nas so podjetniki ožigosani

Istra
, posodobljeno:

“Podjetništvo je pri nas skoraj psovka”, je na okrogli mizi v okviru Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva v Piranu menil šef podjetja Lumar IG Marko Lukić.

Uroš Merc, Matej Rajk,  Marko Lukič in Stanko Polanič se strinjajo, da je slovenska družba po krivem nenaklonjena podjetništvu
Uroš Merc, Matej Rajk, Marko Lukič in Stanko Polanič se strinjajo, da je slovenska družba po krivem nenaklonjena podjetništvuSonja Ribolica

PIRAN > Slovenska družba je zaradi peščice ekscesnih primerov po krivem nenaklonjena podjetništvu, sta se strinjala tudi druga dva sogovornika, lastnik podjetja Bisol Uroš Merc in lastnik podjetja SGP Pomgrad Stanko Polanič.

Velike so tudi razlike v dojemanju lastništva in podjetništva nasploh. V tujini podjetnike spoštujejo, saj okolje vedo, koliko truda je bilo treba vložiti za uspeh; vložili so denar, imajo vizijo, izpeljujejo poslovni načrt ...

Dobro bi bilo, da bi v slovenska podjetja prišlo več tujcev, koristno pa bi bilo tudi, če bi šlo več Slovencev v tujino, je prepričan Marko Lukič: “V Sloveniji živimo z eno nogo v prejšnjem sistemu, z drugo pa v drugem in od obeh bi vzeli samo najboljše.”

Tudi Polanič in Merc se strinjata, da bi več tujcev prevetrilo naša podjetja, izboljšalo njihovo poslovanje in razrahljalo vezi s politiko. Sicer pa je Merc prepričan, da za uspeh podjetja ni bistveno, ali so v njem tujci ali Slovenci - pomembno je le, da so dobri. “Dobra podjetja so magnet za dobre kadre in odlična odskočna deska. Drug drugega potrebujemo,” je menil Lukič. Merc pa je okrcal miselnost nekaterih zaposlenih v državnih podjetjih: “Njihov odnos temelji na prepričanju, češ zakaj bi se trudil, saj to je tudi moje ...”

Če bi imel na voljo milijardo davkoplačevalskega denarja, bi ga Merc uporabil za podjetja, ki izvažajo, saj zdaj le ta lahko ustvarjajo dolgoročno blaginjo. Polanič pa ni imel dilem: spremenil bi izobraževalni sistem, zlasti poklicno izobraževanje je v Sloveniji popolnoma narobe zastavljeno. Prepričan je, da bi se morali pri tem zgledovati po sosednji Avstriji.

A vse to ne bo dovolj. Aljaž Kunčič s Fakultete za družbene vede ljubljanske univerze je opozoril, da med ključne reforme, ki so zdaj potrebne v Sloveniji, sodijo finančna konsolidacija, sanacija bančnega sektorja prek slabe banke in izstop države iz gospodarstva. S konsolidacijo javnih financ, predvsem na odhodkovni strani, bi ponudili “jasen signal tujini, da smo kredibilna država, ki svoje obveznosti poravnava”, to pa nam bo omogočilo tudi dodatno nujno potrebno zadolževanje, je opozoril.

SONJA RIBOLICA