(LOKALNE VOLITVE) Piranski županski kandidati: Pri prostorskem načrtovanju brez ponavljanja starih napak

Istra
, posodobljeno: 7. 11. 2026, 5:20

Priprava občinskega prostorskega načrta (OPN) je verjetno največji zalogaj, ki čaka novo vodstvo piranske občine na področju prostorskega načrtovanja. Vsi županski kandidati so to uvrstili med prednostne naloge. Vprašali smo jih, kako se bodo, če bodo izvoljeni, spoprijeli z njegovo pripravo, kako bi ravnali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) območja ob Belokriški cesti, za katerega je ustavno sodišče že dvakrat ugotovilo, da je v nasprotju z ustavo, in za kakšen razvoj Fiese se zavzemajo.

(LOKALNE VOLITVE) Piranski županski kandidati: Pri prostorskem načrtovanju brez ponavljanja starih napak

Pirančani so na Fieso zelo navezani, načrtovana prodaja sedmih zemljišč jih je poleti dvignila na noge.

Foto: Sijan Pretnar

PIRAN • Aktualni župan Andrej Korenika (LAK) zagotavlja, da je sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) njihova prednostna naloga.

Razgrnitev OPN v začetku leta 2027

“Razgrnili ga bomo v začetku prihodnjega leta in verjamem, da ga bomo sprejeli brez zapletov, saj ne prinaša vsebinskih sprememb. O večjih prostorskih spremembah se bomo začeli pogovarjati, ko bomo OPN sprejeli,” napoveduje Korenika. Glede OPPN Ob Belokriški pa pravi: “Ustavno sodišče je pri OPPN Ob Belokriški presojalo le postopke sprejemanja, ne vsebine prostorskih rešitev, tako da se namenska raba zemljišč na tem območju ne spreminja.”

Stihijsko in pisano na kožo posameznih investitorjem

Njegovi protikandidati so kritični. Robert Smrekar (skupina volilcev, podpora Demokratov) pravi, da so v času, ko je on vodil piransko občinsko upravo, ta projekt pripeljali do osnutka strateškega dela OPN, ki je bil pripravljen za sprejem na občinskem svetu. “Nova garnitura pa se je odločila, da se s tem ne bo ukvarjala - razlogi za to so verjetno njim znani. Zato so se prostorska vprašanja reševala stihijsko, od primera do primera, brez jasne vizije, pisano na kožo posameznim investitorjem in mimo zakonov. OPPN Ob Belokriški je tipičen primer tega,” pravi Smrekar in poudarja, da pri sprejemanju prostorskih aktov krajšnjic ne sme biti. V svojem programu napoveduje sprejem OPN v roku 300 dni.

Odločbe ustavnih sodnikov je treba spoštovati

Meira Hot (SD) napoveduje, da bodo pripravo OPN vodili z jasno časovnico, strokovnimi podlagami in vključevanjem prebivalcev.” Glede OPPN Ob Belokriški je jasna: “Dosledno bom spoštovala odločbe Ustavnega sodišča. Morebitna nova ureditev mora skozi zakonit postopek in javno razpravo, brez ponavljanja že ugotovljenih napak.” Peter Bastjančič (Levica) je še bolj določen: “Za sprejetje OPPN Ob Belokriški mora občina celoten postopek ponoviti, pripraviti nova akta in vse izpeljati v skladu z zakonskimi podlagami.” Sicer poudarja, da mora OPN “nastati kot skupni razvojni dogovor”.

Zemljišča v Fiesi ostala v občinski lasti

Poleti je javnost vznemiril sklep, s katerim je občinski svet potrdil osnutek posla za prodajo sedmih zemljišč v Fiesi. Predstavniki Civilne iniciative Piran in občinski svetnik Davorin Petaros so zatem zbrali 921 podpisov podpore pobudi za razpis referenduma glede te namere. Referenduma o tem sicer ni mogoč, so pa zbrani podpisi župana prepričali, da je stopil korak nazaj: občinskemu svetu je predlagal, naj sklep o potrditvi osnutka posla razveljavi, kar so svetniki tudi storili.

Podobno meni tudi Anja Guzej (SDS), ki pravi, da bo najprej treba temeljito preučiti obstoječe prostorske akte, pravne podlage ter različne možnosti urejanja prostora: “Ključno je pridobiti neodvisna strokovna mnenja ter v proces aktivno vključiti tudi lokalne prebivalce. V celoti je potrebno spoštovati odločbe Ustavnega sodišča.” Podoben pogled glede OPPN Ob Belokriški deli Žarko Sajič (Piran je naš): “Odločbe Ustavnega sodišča je treba dosledno spoštovati.” Glede OPN pa: “Treba ga je čim prej sprejeti, složno z občani in ob upoštevanju njihovih interesov in potreb, varovanja prostora in uravnoteženega razvoja občine. Pri pripravi morajo aktivno sodelovati občani in krajevne skupnosti.”

Fiesa: preprečiti dodatne pozidave

Zanimalo nas je, za kakšen razvoj Fiese se zavzemajo županski kandidati. “Fieso vidim kot zeleni otok, zato odločno nasprotujem dodatni pozidavi tega območja,” pravi Smrekar in dodaja, da pa je treba celovito urediti infrastrukturo. Da mora Fiesa ostati zelen, urejen in javno dostopen prostor, je prepričana tudi Meira Hot. Zavzema se za ohranjanje narave, za varne poti in kakovostno javno infrastrukturo. “Vsak večji poseg mora temeljiti na strokovnih podlagah in odprti razpravi s prebivalci.” Bastjančič je pristaš javne, zelene in vsem dostopne Fieso. “Nasprotujem prodaji še zadnje srebrnine v občinski lasti.” zavezma se za urejeno Fiesa, ki ohranja svoj naravni značaj, v kateri je prostor za domačine in obiskovalce.

Korenika pravi, da so to, kakšen razvoj Fiese želijo, pokazali že v tem mandatu. “Nove zasaditve, ne novih gradenj. Ostati mora zelena, z urejeno plažo, dostopi do morja, površinami za druženje in rekreacijo.” Anja Guzej je prepričana, da mora razvoj tega območja temeljiti na ohranjanju zelenih površin, naravne dediščine in mirnega okolja. “Smiselno je razvijati vsebine za sprostitev in dobro počutje, preprečiti intenzivno pozidavo ter ohraniti njen naravni značaj.”

Novim pozidavam nasprotuje tudi Sajič. “Fiesa potrebuje celovito ureditev, ki bo ohranila jezeri, klif, zelene površine in naravno dediščino, ter preprečila nadaljnjo apartmanizacijo in pozidavo.” Fiesa naj postane prostor celoletnega rekreacijskega, naravoslovnega, raziskovalnega in izobraževalnega turizma. •