Prihodnost še ni zakoličena, nasilje ni neizogibno

Istra
, posodobljeno: 19. 10. 2026, 4:55

Na tridnevnem strokovnem Sociološkem srečanju, ki so ga pripravili v Kopru, so analizirali nadvse aktualno temo Nasilje in solidarnost. Podelili so priznanja Slovenskega sociološkega društva, častna članica je postala dr. Milica Antić Gaber, osrednje predavanje pa je imel francoski akademik dr. Didier Bigo.

Prihodnost še ni zakoličena, nasilje ni neizogibno

Prejemniki priznanj na Sociološkem srečanju, v ospredju sta predsednica Slovenskega sociološkega društva dr. Mateja Sedmak (levo) in njegova častna članica dr. Milica Antić Gaber.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

KOPER > Sociološko srečanje sta Slovensko sociološko društvo in ZRS Koper konec prejšnjega tedna pripravila v dveh izpostavljenih koprskih palačah. V Borilnici so potekale sekcijske razprave, plenarno zasedanje s svečano podelitvijo priznanj pa v Pokrajinskem muzeju. Srečanje je organizirala ekipa pod vodstvom dr. Mateje Sedmak, predstojnice Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper in predsednice Slovenskega sociološkega društva. Udeležilo se ga je približno 100 strokovnjakov, večinoma iz akademskih vrst, a tudi srednješolski učitelji in zainteresirana javnost.

Vsi obrazi nasilja

Za rdečo nit srečanja so izbrali temo Med nasiljem in solidarnostjo in obravnavali različne oblike nasilja: od strukturnega in institucionalnega do medskupinskega in medosebnega ter različne oblike skupnostnih in solidarnostnih odzivov državljanov in državljank, civilne družbe, držav in mednarodnih skupnosti nanje. Obenem pa so odprli prostor za razmislek o različnih oblikah solidarnosti, ki kot protiutež nasilju zagotavljajo temelj kohezivnosti vse bolj fragmentiranih sodobnih družb.

Ob številnih sekcijskih razpravah o različnih temah, so v četrtek pripravili plenarno okroglo mizo Nasilje, ranljivost in selektivna solidarnost, na kateri so sogovorniki z dr. Matejo Sedmak, ki jo je usmerjala, osvetljevali vprašanje, komu so družbena podpora, zaščita in pomoč dejansko dostopni ter kako na njihovo zagotavljanje vplivajo družbeni položaj, pripadnost posameznim skupinam in obstoječe neenakosti. V času zaostrovanja družbenih in političnih konfliktov, migracijskih izzivov in poglabljanja socialnih razlik je to tema, ki presega akademske razprave in neposredno zadeva delovanje družbe, institucij ter vsakdanje življenje posameznikov.

Prihodnost še ni zakoličena, nasilje ni neizogibno

Osrednje predavanje z optimističnim zaključkom je imel francoski akademik dr. Didier Bigo.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Še je čas

Osrednje predavanje srečanje je imel ugledni gost dr. Didier Bigo, francoski akademik in zaslužni profesor na King's College v Londonu in Sciences Po v Parizu. Govoril je o tem, kako je sistematično sumničenje privedlo do zbliževanja notranjih in zunanjih varnostnih dinamik. Temo je na široko zaokviril, kritiziral preveč negativistične družbene diskurze, tudi v medijih, in sklenil z optimističnim pogledom v prihodnost, ki še ni določena in na katero je še vedno mogoče vplivati.

Na petkovi svečani akademiji je dr. Milica Antić Gaber prejela naziv častne članice Slovenskega sociološkega društva za dolgoletno uspešno pedagoško, raziskovalno in strokovno delo na področju sociologije. Znanstvena sodelavka ZRS Koper dr. Zorana Medarić je med drugimi prejela priznanje za monografijo Glasovi otrok: otrokosrediščni pristop k raziskovanju. Dr. Zdravka Mlinarja so nagradili za izjemen prispevek k razvoju sociologije v Slovenije, posebnega priznanja za podporo uveljavljanju sociologije v praksi pa je prejel Matija Stepišnik, odgovorni urednik časnika Večer iz Maribora.

“Ocenjujem, da je bilo srečanje izjemno uspešno, zelo zadovoljni smo tudi z udeležbo,” je po zaključku Sociološkega srečanja povedala dr. Mateja Sedmak. “Živimo v protislovnih časih, ko so družbe zelo občutljive za nasilje, ki pa še nikoli ni bilo tako vsakdanje, njegove izbruhe spremljamo od parlamenta do ulice,” je dodala. Meni, da zaradi odgovorov, ki jih sociologi lahko ponudijo, nimajo privilegija biti tiho in zgolj nemi opazovalci družbenih sprememb.