Primož Krečič z avgustom v Sežano, Aleksander Skapin pa v Posočje

KOPER • Stolni župnik Primož Krečič se po 13 letih očitno res poslavlja iz Kopra. “Lahko potrdim novico, da bo pri tokratnih premestitvah Primož Krečič premeščen iz koprske župnije. A dokler ni dekreta škofa, to ni uradno, zato ne morem ničesar komentirati,” nam je včeraj odgovoril tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja. Tako kot vsako leto se premestitve župnikov udejanijo s 1. avgustom, škof, v tem primeru Peter Štumpf, pa svoj dekret objavi teden ali dva tedna prej. Nadomestil naj bi ga dosedanji vodja škofijskega arhiva Luka Tul, Krečič pa bo delo nadaljeval v sežanski župniji. Tamkajšnji župnik Aleksander Skapin bo po razglasitvi letošnjih premeščanj delo nadaljeval v Posočju.

V Kopru je pustil močan pečat

Leta 1961 rojeni Krečič je v 13 letih vodenja koprske župnije v lokalni skupnosti pustil izrazit kulturni, duhovni in povezovalni pečat. Med drugim je skupaj s sodelavci dosegel, da so v Koper prišle znamenite koncertne orgle iz züriške dvorane Tonhalle. Gre za največje cerkvene orgle v Sloveniji. Ta logistično in finančno zahteven projekt je Koper umestil na evropski zemljevid orgelske oziroma sakralne glasbe. Zaradi tega je bil leta 2021 izbran za osebnost Primorske, leto pozneje pa je prejel tudi državno medaljo za zasluge za povezovalnost pri umestitvi orgel. Mestna občina Koper mu je namenila priznanje za delo pri bogatenju koprske kulturne, zgodovinske in verske dediščine.

Krečič je bil med pobudniki projekta Carpaccio 500, s katerim so v Kopru opozorili na svetovno pomembno renesančno dediščino Vittoreja Carpaccia in jo povezali z mestno, versko in kulturno identiteto Kopra. Prav tako je sodeloval pri prizadevanjih za vrnitev in restavriranje Carpaccievih umetnin, povezanih s koprsko stolnico. Z lokalno skupnostjo je sodeloval tudi kot pobudnik projekta Koper - Capodistria 1500, posvečenega 1500-letnici prihoda sv. Nazarija v Koper. Krečič se je v Kopru profiliral kot povezovalec med župnijo, mestom, kulturnimi ustanovami, umetnostno stroko in širšo javnostjo. Sam je ob različnih priložnostih rad poudaril povezovanje umetnosti in duhovnosti ter skrb za obrobne skupine, bolnike, osamljene in brezdomce.

Nestrinjanje izražajo s peticijo

Ob novicah o njegovi premestitvi so se oglasili tudi predstavniki dveh pravoslavnih skupnosti v Kopru in poudarili, da jim je odpiral vrata Katoliške cerkve ter jim izkazoval spoštovanje in podporo, kar po njihovem mnenju kaže na njegov ekumenski oziroma medversko odprt pristop. Čeprav župnik Primož Krečič ni izrazil nasprotovanja škofovi odločitvi, je nekaj več kot 100 oseb včeraj podpisalo spletno peticijo v želji, da bi Krečič ostal v Kopru. Sodeč po njihovih komentarjih ob podpisu peticije, slednje niso podpisovali zgolj župljani. Podobno je na družbenih omrežjih, kjer obžalovanje ob napovedi Krečičeve premestitve v Sežano izražajo tudi številne osebnosti iz kulturnega, družbenega in političnega življenja v Kopru. Občinska svetnica Jadranka Šturm Kocjan je dejala, da obžaluje odhod uspešnega in priljubljenega župnika: “Tisti, ki sicer ne hodimo v cerkev na religiozne dogodke in maše, cenimo Primoža zaradi velikega kulturnega prispevka v lokalnem okolju in človeškega pristopa, ki ga vedno pokazal do vsakega, verujočega ali ne. Je zelo spoštljiv, povezovalen in odprt.” Dodala je še, da Krečič v Kopru ni bil samo župnik, ampak tudi pomemben člen širše skupnosti.

O premestitvah župnikov odloča škof

Premestitve župnikov predstavljajo ustaljen postopek, o njih pa odloča škof. Po cerkvenem pravu škof pri premestitvi župnikov ni dolžan javnosti podati podrobne obrazložitve, a tudi, če jo poda, je ta praviloma zelo splošna. Tako določa tudi cerkveno pravo: škof lahko premestitev predlaga, kadar to zahteva “blagor duš” oziroma “potreba ali korist Cerkve”. Nasprotovanje župnikov premestitvi je po cerkvenem pravu sicer mogoče, vendar je v praksi izjemno redko in se rešuje znotraj cerkvenih postopkov. • nr