Priprt je že več kot dva meseca

KOPER > Primer ni enostaven, v njem pa se je običajen človek znašel v sodniško-birokratskih mlinih. Ismet Kiliç je sindikalni aktivist, ki so ga v 90 letih zaradi njegove sindikalne in politične aktivnosti preganjale turške oblasti. Pred 22 leti se je umaknil v Nemčijo, kjer je dobil politični azil, čez dve leti pa še tamkajšnje državljanstvo.

Letošnjega julija se je z družino vračal domov iz dopusta na Hrvaškem, slovenska policija pa ga je pri rutinskem nadzoru zadržala na podlagi Interpolove tiralice. Od tedaj je v koprskem preiskovalnem zaporu, ducat in pol današnjih protestnikov pa je predvsem opozorilo na zavlačevanje sodišča in nedopustno dolge postopke, v katerih se zahteva vedno nove dokumente.

“Primer je škandalozen, saj je Turčija izkoristila luknjo v Interpolovem sistemu, tako imenovano rdeče okno in je zahtevala izročitev kljub temu, da ima Kiliç politični azil. Na podlagi omenjenega rdečega okna je bilo izdanih veliko tiralic za nemške državljane, na primer v Španiji, a se je tam primer zelo hitro razrešil. Tudi v Italiji je pripornik v podobnem primeru na odločitev o izročitvi počakal v hišnem priporu. Vsi dokumenti, ki dokazujejo, za kakšno delovanje je šlo, so že na sodišču, a se postopek še vedno vleče,” je na protestu povedal Andrej Konstantin Hunko, član parlamentarne skupščine Sveta Evrope in poslanec nemške stranke Die Linke.

V začetku septembra je tudi Interpol spoznal napako, saj je šlo za politično delovanje, tako da je pred štirimi tedni preklical tiralico. “Tudi nemško pravosodje je priznalo svojo napako pri potrjevanju takšnih tiralic. Ne razumem, zakaj slovensko pravosodje deluje tako počasi in očitno krši človekove pravice,” je še dodal Hunko.

“Priznati moram, da je strah pred izročitvijo Turčiji velik, saj vsi vemo, kakšno je stanje turškega pravosodja in v tamkajšnjih zaporih. Moj mož je tako fizično kot psihično na tleh, shujšal je devet kilogramov in ne more razumeti, zakaj ga vklenjenega na rokah in nogah vodijo do sodnikov. Tudi otrokoma je težko pojasniti, zakaj očeta že dva meseca ni doma,” je po protestnem shodu povedala žena Ismeta Kiliça.

Priprtega Kiliça zastopa odvetnik Pavel Djurkovič: “Po mojem mnenju postopki zdaj ne trajajo zelo dolgo, saj je trajanje ekstradikcijskega pripora lahko tudi do 30 mesecev. Stališče preiskovalne sodnice je, da izbrisana tiralica nima vpliva na postopek sodišča, ker je Turčija še pred njenim izbrisom poslala vso dokumentacijo. Menim, da bi morali upoštevati tudi razloge, zakaj je bila tiralica izbrisana, saj je sam Interpol priznal napako, morda je dejanje že zastaralo, pa še druge okoliščine ...”

“Zame je najbolj tragično to, da smo pri nas po nekih čudnih okoliščinah zaprli državljana EU. Njegov greh je, da je za prvi maj delil letake, bil je kritičen do oblasti in vojne s Kurdi, ki jo je vodila turška država. Bojim se, da bo ta primer končan tako, da bo Slovenija obsojena na kakšni instituciji za človekove pravice in bomo spet plačevali visoke kazni,” je še povedala Violeta Tomič, poslanka Levice v slovenskem parlamentu, ki je prav tako obiskala turškega Kurda v koprskem zaporu. Poleg razpečevanja literature, ki je bila pred desetletji v Turčiji očitno prepovedana, tamkajšnje oblasti Kiliçu očitajo tudi članstvo v eni od skrajnolevičarskih skupin. Nimajo pa dokazov o njegovi vpletenosti v bombne in strelne napade.

Trenutno je obramba vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče zoper odreditev ekstradikcijskega pripora. “Upam, da bo odločitev hitra in pozitivna. Ko bo preiskovalna sodnica ocenila, da je primer dovolj razjasnjen, bo zadevo predala senatu treh sodnikov, ki bo odločal o izročitvi Turčiji. Če bo odločitev za mojo stranko slaba, imamo še možnost pritožbe na drugo stopnjo,” je možne nadaljnje scenarije opisal odvetnik Djurkovič. Skoraj zagotovo pa bo Ismet Kiliç še nekaj tednov v koprskem zaporu.

Denis Sabadin