“Prisiljeni so izkoriščati svoje delavce”
Dušan Gak, ki je lani v pogovorih z upravo Luke Koper zastopal 15 zunanjih pogodbenih podjetij za izvajanje pristaniških storitev, opozarja na nemogoč položaj teh podjetij in njihovih delavcev.
KOPER> Pravi, da so se znašli v začaranem krogu: “V Luki pravijo, da trg in tržne zakonitosti ter selekcija delajo svoje, zato je razumljivo, da pogodbena podjetja izkoriščajo svoje delavce, medtem ko Luka Koper izkorišča pogodbenike.”
V zadnjih dneh so javnost pretresle zgodbe izkoriščanih tujih (večinoma bosanskih) delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih pogodbenih podjetjih v Luki Koper, tako imenovanih IPS (izvajalcih pristaniških storitev). Po cele dneve garajo za pičle tri evre na uro, in če želijo zaslužiti dovolj, da lahko preživijo sebe in svoje družine v Bosni, so prisiljeni delati bistveno več - tudi do 300 ur na mesec.
Približno 60 pogodbenih podizvajalcev pristaniških storitev se je že v začetku lanskega leta povezalo v GIZ Izvajalci luškega transporta, ki si prizadeva za urejene odnose in zakonito poslovanje vseh v luško transportno delo vpletenih pravnih in fizičnih oseb. Večinoma so samostojni podjetniki, po besedah podpredsednika Zmagoslava Čeha pa si želijo v svoje vrste vključiti tudi večja pogodbena podjetja. In kako komentirajo napovedano ustanovitev še enega GIZ-a? “V združenju pozdravljamo vsako iniciativo za pravično in zakonito delovno okolje, ne razumemo pa, s kakšnimi cilji nekdo, ki je svojim strankam v pristanišču najprej nepreklicno odpovedal pooblastilo, zdaj brez izkušenj in poznavanja razmer v pristanišču organizira novo združenje,” se sprašuje Čeh.
“Kriva je Luka”
Po mnenju Dušana Gaka večji del krivde za nastale razmere nosi prav Luka Koper. “Ker pogodbenikom ne plačuje dovolj, so ti prisiljeni izkoriščati svoje delavce in celo kršiti zakonodajo,” opozarja. Lani si je v imenu 15 pogodbenikov, ki zaposlujejo približno 70 odstotkov vse tuje delovne sile v pristanišču, prizadeval od uprave Luke iztržiti boljše pogoje za svoje pooblaščence in posledično tudi za pogodbene delavce. A zaman.
“Zaradi načina dela in delovanja v Luki Koper so pogodbeniki prisiljeni delati tudi kazniva dejanja, da izpolnijo svoje obveznosti iz pogodbe in dogovora; sicer lahko kar odidejo. Cena za opravljene storitve namreč pogodbenikom ne zagotavlja normalnega, kaj šele dobrega poslovanja. Zato se ti zatekajo k rešitvam, ki so včasih tudi nezakonite,” razkriva Gak.
Po njegovih podatkih sta najnižji urni postavki za luško transportnega delavca (LTD) lani znašali 6,05 in 6,35 evra bruto. S 1. januarjem sta višji: 6,54 oziroma 6,78 evra bruto. Sicer pa je razpon cen za LTD od 6,54 do 7,50 evra, za voznike, upravljavce dvigal in podobne profile pa od 7,61 do 9 evrov bruto, medtem ko - tako Gak - najnižja urna postavka za delavca, zaposlenega v Luki, znaša 14,10 evra. “Pogodbeni delavec tako v povprečju lahko zasluži le okoli 3,50 do štiri evre na uro. In preprost izračun pokaže, da mora delati vsaj 220 do 250 ur, če hoče preživeti.”
Ustanavlja nov GIZ
Gak se sprašuje, kako naj pogodbena podjetja - po zadnjih podatkih jih je v Luki 39 - ob teh cenikih sploh plačajo vse obveznosti iz naslova plač zaposlenih ter druge obveznosti iz poslovanja: regres za letni dopust, najmanj štiri tedne letnega dopusta, dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, bolniške odsotnosti z dela, zavarovanje, odškodnine, zdravniški pregledi itd. “Pogodbeniki so svojim delavcem prisiljeni izplačevati minimalne plače,” opozarja.
Ker so podjetja, ki jih je zastopal, “prišla v nemilost pri vodstvu Luke Koper in so se znašla v podrejenem položaju v primerjavi s tistimi pogodbeniki, ki so bili še naprej poslušni in so pač igrali zaukazano igro”, se je konec leta odločil, da se s tega položaja umakne.
“Z devetimi pogodbeniki smo se dogovorili, da bomo ustanovili novo gospodarsko interesno združenje (GIZ), ki bo sodelovalo z Luko Koper pri vseh odprtih vprašanjih, in si bo prizadevalo za zagotavljanje pravic tako pogodbenikov kot njihovih delavcev,” razkriva.
Luka zavrača očitke
V Luki Koper odločno zavračajo Gakove očitke. “Z izvajalci pristaniških storitev si prizadevamo ohraniti partnerski in konstruktiven odnos, kar smo dokazali tudi z odločitvijo o desetodstotnem povišanju cen storitev z letošnjim letom. Občasno jim priskočimo tudi na pomoč v obliki nudenja kreditov, ko se znajdejo v likvidnostnih težavah. V času gospodarske krize nismo sklepali novih pogodb z novimi IPS, čeprav je povpraševanje na trgu veliko,” pravi Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostmi. Tarifnega dela pogodb med Luko Koper in IPS ne razkrivajo, saj gre, kot pravijo v Luki, za poslovno skrivnost. “Želimo pa poudariti, da imajo vsi IPS popolnoma enake pogodbe in za vse veljajo enake tarife. Te se razlikujejo le po stopnji zahtevnosti opravljene storitve. Kolikšen delež zneska, ki ga prejmejo, IPS dejansko namenijo svojim zaposlenim, pa ne moremo vedeti,” odgovarja Šik.
PETRA VIDRIH
