Pristanišča s povezovanjem do boljših rezultatov
Sodelovanje pri promociji in skupnih projektih prinaša petim severnojadranskim pristaniščem, povezanih v združenje Napa, dolgoročne koristi. To so prvi možje koprskega, tržaškega, ravenskega, beneškega in reškega pristanišča ugotavljali na današnjem srečanju v Kopru, kjer so se zavezali k nadaljevanju sodelovanja po načelu co-opetition.
KOPER> Povezana lahko severnojadranska pristanišča bolje konkurirajo severnoevropskim, zlasti ko gre za tržišča Daljnega Vzhoda, je spomnil predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko, ki je z julijem ponovno prevzel krmilo Nape.
Eden glavnih ciljev združenja je tako pridobiti nove tovore, ki bi jih sicer prestregla pristanišča na severu Evrope. V dveh letih obstoja Nape so bili po mnenju Veselka pri tem uspešni, saj so del tovora uspeli prenesti na sever Jadrana in povečati pretovor v vseh petih pristaniščih.
Članice združenja so lani na področju kontejnerskega pretovora, kjer sicer vodi koprsko pristanišče, tako beležile 22-odstotno rast glede na leto poprej. Skupni kontejnerski pretovor znaša trenutno 1,8 milijona kontejnerskih enot (TEU), cilj združenja pa ga je do leta 2030 povečati na šest milijonov TEU.
Vseh pet pristanišč ima v načrtih ambiciozne razvojne infrastrukturne projekte, usmerjene predvsem k povečanju zmogljivosti kontejnerskega pretovora.
V zvezi z načrti reškega pristanišča, ki vključujejo tudi gradnjo železnice do madžarske meje, je Veselko poudaril, da so proaktivni razvojni projekti v soseščini dobrodošli tudi za koprsko pristanišče. “Edino tako se bomo zganili in bodo ključni odločevalci videli, da je vrag odnesel šalo in da se bo treba razvijati,” je poudaril.
Da pomeni uspeh vsakega od petih pristanišč uspeh za vseh pet, je dejal tudi predsednik pristaniške uprave beneškega pristanišča Paolo Costa. Ladja, ki se odloči uporabiti severnojadransko pot, bo drugič ob drugačni priložnosti morda uporabila katero od drugih severnojadranskih pristanišč, je pojasnil.
Boljšo komunikacijo med članicami Nape in s tem lažje delo za ladje bodo po mnenju Coste dosegli tudi s projektom ITS Multiport Adriatic Gateway, s katerim bodo poenotili informacijske sisteme pristanišč.
Pomen severnojadranskih pristanišč za Evropo je po besedah Veselka spoznala tudi Evropska komisija, ki jih je uvrstila med 12 ključnih vstopnih točk na evropsko tržišče.
STA