Prodaja Luke: nespametno, napaka, katastrofa ...
Za tiste, ki bodo odločali o prodaji državnega deleža v Luki Koper, smo zbrali nekaj stališč istrskih gospodarstvenikov in stroke s področja logistike. Da bodo laže presodili. Če bodo nasvete upoštevali, dileme ne bo.
“Nespametno in tvegano”
> Silva Vidic, predstavnica špediterske družbe Pacorini iz Kopra: “Načeloma zagovarjam privatizacijo, a ne kar na slepo in počez. Glede na to, da imamo samo eno pristanišče in da je izjemno pomembno za različne segmente, bi bilo Luko res nespametno prodajati. Sploh, ker ne vemo, kdo bi jo kupil in s kakšnimi nameni. Čisto blizu sta pristanišči Reka in Trst in kdo ve, ali Luke ne bi kupil kdo, ki bi jo želel 'izbrisati'. Res je slišati kot zarota, a treba je vedeti, da pri taki prodaji popravnega izpita ni. Prodaja kateremu izmed velikih ladjarjev pa je tvegana: kadarkoli bi ladja drugih ladjarjev morala čakati, kar se v pristaniščih dogaja, bi ti kazali na lastnika Luke, češ to delajo nalašč. Po drugi strani pa je jasno, da bi ladjar, ki bi bil lastnik Luke, dajal prednost svojim ladjam. In drugi bi se počasi poslovili. Če država hoče že kaj narediti in stopati vštric z EU, naj ustanovi pristaniško upravo in v Kopru odpre vrata tudi drugim operaterjem, predvsem pa naj se podviza pri aktivnostih s tretjim pomolom.”
“Ni nam vseeno”
> Dušan Mes, predsednik uprave Slovenskih železnic: “Seveda nam ni vseeno, v čigavih rokah je Luka. A kdorkoli že bo njen lastnik - torej, če bo lastnica ostala država ali pa bo za del deleža poiskala nove lastnike - je za nas pomembno, da ne samo ohranimo, temveč nadgradimo naše sodelovanje. Zdaj polovico obsega tovornega prometa predstavlja blago, ki prihaja v Luko oziroma iz nje. To pomeni med osem in devet milijoni ton na leto. Z razvojem železniške infrastrukture in gradnjo dodatnih zmogljivosti v Luki bi lahko ta obseg podvojili. In to bi bilo dobro tako za železnice kot za Luko.”
“Pristanišče je eno”
> Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet: “Luka Koper je družba, ki v logističnem svetu doma in na tujem zelo veliko pomeni. Prodaja državnega deleža bi bila velika napaka. Prodali bi dobro stoječo družbo, na katero je vezan velik del gospodarstva in v BDP države bistveno prispeva. Samo na kratek rok bi dobili nekaj denarja, na dolgi rok pa bi bilo to velika izguba. Ne vem, če je bila narejena sploh kakšna študija o tem, kaj bi prodaja Luke Koper pomenila. Bank imamo v Sloveniji več, pristanišče pa le eno in prav je, da ga ohranimo v večinski državni rasti. Že prodaja Splošne plovbe je bila za slovensko pomorstvo katastrofa, res ni treba, da to ponovimo še z Luko Koper.”
“Potrebuje samo dobro upravo”
> Bruno Korelič, nekdanji dolgoletni direktor Luke: “Prodaja Luke bi bila gotovo napaka. Škoda bi bilo, da bi tak nacionalni gospodarski dragulj prišel v roke, denimo, tujcev, ki ne bi bili zainteresirani za razvoj, ampak bi v njem videli tekmeca. Luka zna ustvarjati prihodek, ima dobre trge in ljudi, ki znajo delati. Potrebuje pa kompetentno upravo, ki ne bo delala v interesu politike, ampak bo imela pred očmi posle. V zadnjem času ima glede tega kar smolo ... Ni sporna narava lastništva, lahko je tudi državno, pomembno pa je, da lastnik postavi upravo in nadzornike, ki delajo v korist podjetja. Če se država že odloči za prodajo, naj poišče slovenske kupce, ki bodo zainteresirani za razvoj.”
“Če je en favorit, se drugi umaknejo”
> Arlene Lovrečič Mikac, direktorica špediterskega podjetja BLG Car Shipping iz Kopra: “S prodajo Luke lahko država naredi enkraten, kratkoročno morda dober posel in dobi nekaj denarja v proračun, dolgoročno pa lahko s tem zelo škoduje - sebi in gospodarstvu. Če bi večina Luke prešla v last enega akterja, bi se drugi odmaknili od koprskega pristanišča, saj verjetno ne bi mogli računati na enak pristop kot lastniki Luke. To pomeni, da koprsko pristanišče ne bi več zagotavljalo enakopravnega dostopa vsem akterjem. Za pristanišče je to slabo, saj vemo: enkrat gre dobro enim, drugič drugim. Prav zato je pomembno, da je Luka odprta za vse partnerje pod enakimi pogoji. Bi pa bilo treba spremeniti ustroj pristanišča: nujno bi morali ustanoviti pristaniško upravo, kot jo poznajo v večini največjih evropskih pristanišč.”
“Pristaniška uprava je rešitev”
> Zlatan Čok, zveza pomorsko prometnih agencij: “Nikoli ne smejo prodati Luke Koper, v zvezi pomorsko prometnih agencij podpiramo odločno stališče zaposlenih proti prodaji. Rešitev za Luko je ustanovitev pristaniške uprave, ki bi terminale podeljevala v upravljanje koncesionarjem tako kot je to v najboljših pristaniščih na svetu. V pristaniško upravo bi imenovali predstavnika države in občine ter deležnikov, ki delujejo v pristanišču: špediterjev, agentov ... tako da bi bilo to strokovno telo. S tem bi preprečili politično kadrovanje in prodajo Luke Koper.”
“Nobena država tega ne naredi”
>Tomaž Može, Primorska gospodarska zbornica: “Nobeno pristanišče na svetu še ni bilo naprodaj, česa takega ni naredila še nobena država. Pristanišče je vendar vitalni organ nacionalnega gospodarstva. S prodajo ga spraviš v podrejen položaj. Kdo bo potem narekoval pogoje dela v pristanišču? Novi lastnik seveda. Če prodamo Luko enemu ladjarju, mislite, da bodo drugi ladjarji še prišli sem? Ne bodo. Tujci v pristaniščih lahko dobijo koncesijo za upravljanje kakšnega terminala, ne pa v last. V vrsti državnih dokumentov je Luka opredeljena strateška naložba, zdaj pa prva na seznamu za prodajo. To ni resno. Če ima država težave z upravljanjem premoženja, naj to popravi, ne da ga odseka.”
“Prodaja ni smiselna”
> Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope: “Pristanišče Koper je s svojo lego in razvito infrastrukturo izjemnega pomena ne samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale države srednje in jugovzhodne Evrope. Zato zniževanje lastniškega deleža oziroma vpliva v družbi, katere uspešnost lahko bistveno vpliva na razvoj regije, ni smiselna.”
SONJA RIBOLICA,
KATJA GLEŠČIČ
