Prodali bi stara stanovanja, da bi lahko zgradili nova

Istra
, posodobljeno:

Piranska občina bi prodala svoja neprofitna stanovanja, ki jih ima v mestnem jedru Pirana. K temu jo je napeljalo drago vzdrževanje. Predkupno pravico bi imeli najemniki stanovanj, denar od izkupička pa bi občina namenila gradnji oziroma nakupu novih neprofitnih stanovanj.

V piranskem mestnem jedru ima občina 42 neprofitnih stanovanj. Želi jih prodati najemnikom, ki v njih stanujejo, z izkupičkom pa zgraditi nova.
V piranskem mestnem jedru ima občina 42 neprofitnih stanovanj. Želi jih prodati najemnikom, ki v njih stanujejo, z izkupičkom pa zgraditi nova. Helena Race

PIRAN > Nanje čaka še 98 prosilcev, ki so se na razpis prijavili že leta 2008.

Piranska občina ima 182 neprofitnih stanovanj, od tega jih je 42 v mestnem jedru Pirana in občina bi jih rada prodala. Svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da so razpršena po vsem mestu, njihovo vzdrževanje pa je predrago.

Na spisku stanovanj, ki jih namerava piranska občina prodati, se je znašlo tudi stanovanje, ki je bilo nekoč neprofitno, januarja 2012 pa ga je župan Peter Bossman prekvalificiral v kadrovsko. V 52 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Gregorčičevi 5 v Piranu se je nato vselil vodja občinskih projektov Jernej Brvar. “Kako je lahko na seznamu neprofitnih stanovanj, ki so namenjena prodaji, tudi službeno stanovanje?” je zanimalo svetnico Andrejo Humar. V občinski upravi so pojasnili, da je šlo za lapsus in da kadrovskih stanovanj ne bodo prodajali, saj so dodeljena le za čas trajanja zaposlitve najemnika. Piranska občina ima osem kadrovskih stanovanj.

Z izkupičkom bi gradili

Predkupno pravico pri nakupu bi imeli najemniki. Informativne ponudbe o nakupu jim je občina poslala že konec lanskega leta in kar 38 bi jih bilo pripravljenih stanovanja odkupiti. Ta so tudi vključili v dopolnjen načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga je občinski svet potrdil prejšnji teden.

Po podatkih iz gradiva za občinske svetnike bi s prodajo vseh neprofitnih stanovanj v centru Pirana občina lahko iztržila 2,8 milijona evrov. To bi veljalo, če bi jih prodajali po 1300 evrov za kvadratni meter. A točne cene še niso znane, saj mora vsako stanovanje pred prodajo še pregledati cenilec in mu določiti ceno.

“Denar, ki ga bomo zbrali s prodajo neprofitnih stanovanj, bomo namenili obnovi enot, ki potrebujejo rekonstrukcijo - na primer obnovi stavbe na Vilharjevi 10 v Piranu, v kateri so predvidene tri enote - in gradnji novih stanovanj z neprofitnim namenom ali z namenom zagotovitve najemnega stanovanja mladim družinam,” pojasnjujejo v občinski upravi. “Naš namen ni razprodati občinsko premoženje, ampak dobiti denar za nove zmogljivosti za ljudi, ki že deset ali 15 let čakajo na stanovanja,” poudarja župan Peter Bossman.

Kako preprečiti zlorabe?

Zadnji razpis za oddajo neprofitnih stanovanj je piranska občina objavila konec leta 2008, nanj pa je prispelo 166 vlog. S prednostne liste, ki je nastala takrat, na stanovanja še vedno čaka 98 prosilcev. Čeprav so se socialne razmere v zadnjih letih spremenile in bi se na listo lahko uvrstil še marsikdo, občina zdaj ne namerava objaviti novega razpisa, saj nima praznih stanovanj, ki bi jih lahko ponudila prosilcem.

Ne more pa niti izprazniti stanovanj, v katerih bivajo najemniki, ki se jim je socialni status izboljšal. Najemna razmerja za neprofitna stanovanja namreč občina sklepa za nedoločen čas, saj jo k temu zavezuje zakon. “To je narobe obrnjen svet. Včeraj je nekdo lahko zadel na lotu ali je postal zelo uspešen podjetnik, ima pa pravico, da do smrti živi v neprofitnem stanovanju,” je opozorila občinska svetnica Andreja Humar (Neodvisen.si).

“Najemne pogodbe ne moremo skleniti za določen čas. Lahko le preverimo socialni status in, če se je ta izboljšal, najemniku odmerimo tržno najemnino,” je pojasnila direktorica občinske uprave Janja Pavšič. Humarjeva predlaga, naj občinske službe preverijo socialne statuse najemnikov.

Stanislava Premru Lovšin (Desus) pa je na seji opozorila, da bi morala občina preprečiti preprodajo neprofitnih stanovanj, saj je marsikdo, ki je v 90. letih po Jazbinškovem zakonu kupil stanovanje, to prodal in spet pristal na listi za neprofitni najem. Mešetarjenje naj bi preprečili z določilom, da stanovanja ne bo smel kupiti najemnik, ki je enkrat že odkupil socialno stanovanje, poleg tega ga vsaj deset let ne bo smel prodati.

HELENA RACE

Janja Pavšič: “Najema neprofitnih stanovanj ne moremo skleniti za določen čas, saj tako določa zakon. Lahko pa bi preverili socialni status najemnika in mu, če bi se ta izboljšal, določili tržno najemnino.”
Janja Pavšič: “Najema neprofitnih stanovanj ne moremo skleniti za določen čas, saj tako določa zakon. Lahko pa bi preverili socialni status najemnika in mu, če bi se ta izboljšal, določili tržno najemnino.” Tomaž Primožič/Fpa