“Proga je črna senca, ki ogroža vodni vir in prebivalce”

KOPER > “Nujno je, da se ta vodni vir zaščiti, saj bi bil v primeru katastrofalne nesreče vir lahko izgubljen tudi za več let, to pa bi imelo posledice za celotno slovensko Istro,” je posvaril predsednik županove komisije Jadran Bajec. Kmalu bodo namreč minila štiri leta od izlitja kerozina v Dolu pri Hrastovljah, ki je v teh krajih ogrozil edini vir pitne vode, po železniški progi nad reko Rižano pa se še vedno dnevno vozijo cisterne z nevarnimi snovmi.

Komisija: “Progo bo treba zapreti, takoj ko bo to mogoče”

Da bi preprečili podobne nesreče, zaščitili vodni vir in prebivalce kraškega roba, je komisija koprskega župana Aleša Bržana predlagala štiri ukrepe. Med drugim predlaga vztrajanje pri izvedbi sklepa občinskega sveta, da se obstoječo železniško progo skozi Rižansko dolino zapre za nevarne prevoze, takoj ko bo to tehnično izvedljivo - oziroma takrat, ko bo dokončan drugi tir Divača-Koper.

Jadran Bajec

predsednik županove komisije

“Nujno je, da se vodni vir zaščiti, saj bi bil v primeru katastrofalne nesreče vir lahko izgubljen tudi za več let, to pa bi imelo posledice za celotno slovensko Istro.”

Županu je tudi predlagala naj Rižanskemu vodovodu Koper naroči študijo o ogroženosti vodnega vira in naj poskrbi za izvedbo reševalne vaje, s katero bi ugotovili stanje pripravljenosti in usposobljenosti pristojnih služb ob ponovni nesreči na železniški progi. Z dodatnim sklepom je komisija opozorila še na nedostopnost dokumentov, ki obravnavajo negativne učinke železnice na reko Rižano.

Vzdrževanje proge je drago, intervencije zahtevne

“Proga je črna senca, ki ogroža vodni vir, življenje in zdravje ljudi, ki živijo ob njej,” pa je opozoril Janko Sever, vodja ljudske pobude za zaprtje obstoječega tira. Po njegovih besedah je vzdrževanje proge, ki ima uporabno dovoljenje iz leta 1967 in ki se nahaja na zaščitenem območju Natura 2000, drago, posodobitev pa je skoraj nemogoče izvesti z današnjimi standardi.

Janko Sever

vodja ljudske pobude za zaprtje obstoječega tira

“Urad za zaščito in reševanje bi moral pripraviti strategijo, kako ravnati v primeru nesreče. Kraški rob je nedostopen, požarne poti je težko graditi, izvedba hitrih intervencij je zato zahtevna.”

“Urad za zaščito in reševanje bi moral pripraviti strategijo, kako ravnati v primeru nesreče. Kraški rob je namreč nedostopen, požarne poti je težko graditi, izvedba hitrih intervencij je zato zahtevna. Gasilska brigada je usposobljena, vendar nima dodatne opreme, ki bi jo potrebovala v primeru tovrstnih intervencij,” je še obrazložil.

Po najbolj črnem scenariju bi v Istri ostali brez pitne vode

“Na tem območju se poleg nezadostnih količin vode v poletnem času spoprijemamo tudi z drugimi nevarnostmi, ki grozijo našemu edinemu vodnemu viru. Med drugim z negativnimi vplivi železnice, ceste in kmetijstva. Sicer je bilo narejenih nekaj študij o ogroženosti vodnega vira, vendar so težko dostopne. Z neodvisno, strokovno študijo, bi lahko lažje ocenili morebitna tveganja in predlagali tudi rešitve za zaščito vodnega vira,” je prepričan direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj. Kot je pojasnil, bi se lahko po najbolj črnem scenariju ob podobni nesreči, kakršna je bila pred slabimi štirimi leti, tudi dolgoročno poslovili od edinega vira pitne vode v Istri. “Namreč ni načina, metode, s katero bi to nevarno snov v nekaj dneh izprali, temveč bi to narava počela več let, škoda pa bi bila lahko dolgotrajna. Surova voda namreč ne bi bila več primerna za predelavo v pitno,” je posvaril Pregelj. Sicer pa je direktor Rižanskega vodovoda še povedal, da od izlitja kerozina v Dolu pri Hrastovljah v podtalnici niso odkrili mineralnih olj, ki bi nakazovali na prisotnost kerozina v vodi.

Martin Pregelj

direktor Rižanskega vodovoda Koper

“Z neodvisno, strokovno študijo, bi lahko lažje ocenili morebitna tveganja in predlagali tudi rešitve za zaščito vodnega vira.”