(SOOČENJE PRIMORSKIH NOVIC) Programi koprskih kandidatov so podobni, toda predvolilne zamere še niso pozabljene

“Kdo se bo morda moral sestati z mano in se tudi opravičiti,” so besede s katerimi je koprski župan Aleš Bržan nakazal, da po volitvah pri sestavljanju občinske večine ne bodo pomembni samo programi in razmerja moči. Na sprva sporščenem soočenju županskih kandidatov, ki smo ga pripravili v uredništvu Primorskih novic, je sicer ocenil, da so si njihove programske prioritete precej podobne. Toda pred oblikovanjem skupnega programa bo po njegovem treba razčistiti tudi nekatera dogajanja iz predvolilne kampanje.

Aleš Bržan

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Njegovi protikandidati so bili glede prihodnjega sodelovanja večinoma previdnejši. Peter Bolčič je poudaril, da pred volitvami ni mogoče napovedovati koalicij. “To je matematika, o kateri se lahko pogovarjamo šele po volitvah,” je dejal in dodal, da načeloma nima težav s sodelovanjem z aktualnim županom. “Programi so nam zelo podobni,” je ocenil.

Podobno razmišlja Alan Medveš. “Vse, kar bo do 16. novembra, je špekuliranje,” je dejal in spomnil, da so v občinskem svetu v preteklosti pri posameznih vprašanjih sodelovali tudi s politično precej oddaljenimi strankami.

Mateja Hrvatin Kozlovič je bila glede povolilne kombinatorike nekoliko bolj zadržana. “Zagotovo se bomo vsi prešteli in bomo videli, kakšna je vsebina,” je pojasnila, da daje prednost vsebini pred imeni, ob tem pa izrazila zadržek do morebitnega sodelovanja z ljudmi, za katere bi se izkazalo, da so povezani s kriminalnimi združbami.

Peter Bolčič

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Drugo mesto sredi koprske občine?

Kljub političnim razlikam je velik del soočenja minil v iskanju odgovorov na podobne razvojne težave. Najbolj daljnosežno zamisel je predstavil Bržan, ki bi ponovno razmislil o vzpostavitvi novega urbanega središča v Gračiški vali.

Projekt so pred leti razvijali skupaj z gospodarsko zbornico. V geografskem središču občine bi zraslo novo naselje z gospodarskimi dejavnostmi in javnimi storitvami, ki bi bile prebivalcem podeželja bistveno bližje kot danes. Zamisel so strokovnjaki med pripravo prostorskega načrta zavrnili kot preveč dolgoročno, vendar Bržan meni, da bi jo bilo smiselno obuditi.

Na vprašanje, ali bi razvoj drugega velikega urbanega središča lahko nekoč v prihodnosti pripeljal tudi do ustanovitve nove občine, je odgovoril presenetljivo sproščeno. “Nič ni narobe, tudi če se nekoč občina razdeli na dva dela, če bomo na enem in drugem delu zaradi tega vsi živeli bolje,” je dejal in pojasnil, da so občine administrativne enote, ki morajo služiti prebivalcem, ne obratno.

Koper in podeželje ne smeta živeti vsak zase

“Mi ne moremo imeti občine dveh hitrosti,” je na razlike v razvitosti mesta in podeželja opozorila Hrvatin Kozlovič. Po njenem je razvitost občine treba soditi tudi po stanju v najmanjših vaseh. Zavzela se je za pospešeno vlaganje v osnovno infrastrukturo, ki bi prebivalcem omogočala življenje in delo zunaj mesta.

Alan Medveš

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Jasna Softić meni, da je težava že v samem razlikovanju med mestom in podeželjem. “Če bi se Ljubljana obnašala tako kot mi, bi bil Bežigrad podeželje,” je ponazorila svoje stališče. Prade, Pobegi, Sveti Anton, Čežarji in Vanganel so po njenem že del širšega urbanega območja Kopra, prometne povezave pa temu ne sledijo.

Medveš se je prav tako zavzel za policentrični razvoj in boljše povezovanje istrskih občin. Kot eno od možnosti je omenil skupno upravljanje zdravstvenih dejavnosti. “Imamo štiri občine pa tri zdravstvene domove,” je opozoril. Ob tem je poudaril, da bi morali tudi ob morebitnem povezovanju zdravstvene storitve ostati dostopne prebivalcem vseh krajev.

Pomanjkanje kot skupni imenovalec

Pri vprašanju najpomembnejših razvojnih izzivov so se kandidati hitro poenotili pri stanovanjski problematiki. Hrvatin Kozlovič je opozorila na posledice dolgoletnega odlašanja z njenim reševanjem. “Tisti mladi niso več mladi, še vedno pa nimajo svojega stanovanja,” je dejala. Med drugim bi želela doseči, da bi zasebni investitorji del stanovanj najprej ponudili domačinom.

Softić je predstavila lastno izkušnjo. “Jaz sem bila sedemnajst let podnajemnica,” je povedala. Meni, da bi morala občina tesneje sodelovati z večjimi zaposlovalci pri zagotavljanju kadrovskih stanovanj, hkrati pa izboljšati prometno dostopnost primestnih naselij.

Mateja Hrvatin Kozlovič

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Medveš vidi pomembno priložnost v številnih praznih stanovanjih, ki jih lastniki uporabljajo le nekaj mesecev na leto. Občina bi jih po njegovem lahko z ustreznimi spodbudami usmerjala v dolgoročni najem. Opozoril je tudi na pomanjkanje obrtnikov in preveliko odvisnost lokalnega gospodarstva od pristanišča, logistike in trgovine.

Bržan je odgovoril, da občina že gradi javna najemna stanovanja in pripravlja dodatne spodbude. Po njegovem niso težava samo nova zemljišča, ampak tudi številne neizkoriščene nepremičnine, ki jih med drugim ovirajo zapleteni zapuščinski postopki.

Bolčič je posebej izpostavil težave mladih družin pri pridobivanju stanovanjskih posojil in potrebo po širitvi obrtnih con.

Koliko razprave potrebuje občinski svet?

Ena izrazitejših razlik med kandidati se je pokazala pri vprašanju načina sprejemanja odločitev. Medveš je ostale vprašal, ali bi kot župani še naprej predlagali sprejemanje aktov po skrajšanem postopku ali omogočili več javne razprave.

“Pri pomembnih vprašanjih, kot so prostorsko načrtovanje, kot je podeljevanje koncesij v zdravstvu, kot je višanje cen vrtcev, tam bi morali imeti več razprave,” je poudaril.

Bržan je odgovoril, da ima občinski svet vedno možnost zavrniti skrajšani postopek. Bolčič in Softić sta opozorila, da je skrajšani postopek v določenih primerih smiseln, saj lahko prepreči nepotrebno zavlačevanje.

Hrvatin Kozlovič je zagovarjala širšo razpravo tudi takrat, ko ta ne spremeni končne odločitve ali stališč sodelujočih v razpravi. “Več ko vemo, bolje razumemo in boljše odločitve lahko sprejemamo,” je povzela svoje stališče.

Kampanja, ki je na koncu zaostrila ton

Medveš je dosedanjo kampanjo označil za precej dolgočasno, čeprav se je po njegovem v zadnjem delu nekoliko popestrila. Softić se je strinjala, da je kampanja razmeroma blaga, a opozorila na neenako obravnavo manjših kandidatnih skupin. “Razen na dveh soočenjih nisem bila povabljena nikamor,” je povedala.

Bržan je dejal, da je kot aktualni župan pričakoval napade, presenetile pa so ga poteze predstavnikov Levice in Gibanja Svoboda. Razprava se je zaostrila ob vprašanju javnih očitkov in sklicevanja tiskovnih konferenc.

“Če skličete tiskovno konferenco, potem ne iščete odgovorov, iščete pozornost,” je dejal Bržan. Medveš mu je nasprotoval in ga pozval, naj tudi sam prevzame del odgovornosti za svoje izjave.

Soočenje kandidatov za župana Mestne občina Koper na Primorskih novicah

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Če je soočenje razkrilo precejšnjo podobnost razvojnih prioritet, je obenem nakazalo, da utegne biti pot do povolilnega sodelovanja po volitvah precej bolj zapletena od preprostega seštevanja svetniških glasov. •