Prostovoljska akcija “Čista obala” pometla s smetmi in presegla okvir ekologije

KOPER • Za uspešno logistiko dogodka stoji posameznik, ki premika meje ekologije, je prostovoljka in samostojna podjetnica. Organizatorka Andreja Palatinus, ki vodi slovensko izvedbo globalne iniciative International Coastal Cleanup, se s svojim poslanstvom ukvarja že leta. Akcija čiščenja obale v svetu poteka že skoraj 40 let, v Sloveniji pa se v tej obliki, pod imenom Čista obala, organizira od leta 2009. "Dogodek je več kot le pobiranje smeti, gre predvsem za natančen popis stanja in seveda ozaveščanje obiskovalcev plaže," poudarja Palatinusova.

Odpadke skrbno beležijo in razvrščajo v več kot 40 različnih kategorij. Pri tem prvo mesto trdno zasedajo cigaretni ogorki, ki jim po količini sledijo steklo, plastika in stiropor. Čeprav je dolgoročni trend količine smeti v upadu, zadnja leta na posamezno akcijo še vedno zberejo od 130 do 150 kilogramov odpadkov. "Cilj ni le čiščenje, temveč zmanjšanje vnosa plastike na plaže z ozaveščanjem turistov, kar po statističnih podatkih resnično dosegamo," še dodaja o širšem pomenu dogodka.

Med skalami so najbolj pogosti cigaretni ogorki, steklo, plastika in stiropor.

Foto: Žiga Godina

Sodelujoči z vseh koncev in združena društva

Čiščenje zunanjega sveta se vedno začne znotraj nas samih, pravijo v duhovnem društvu Bhakti Marga, ki je na obali Žusterne združilo prostovoljce iz dveh sosednjih držav. Predstavnica italijanske veje, Irina Hrabinska, je ob tem poudarila, da aktivna skrb za naravo izhaja neposredno iz naukov duhovnega učitelja. "Danes smo tukaj tudi združeni prostovoljci iz Trsta in Gorice, saj narava ne pozna državnih meja," je povedala Hrabinska. Njeno misel je dopolnil slovenski predstavnik društva Marko Prežel, ki dodaja da gre pri čiščenju okolja za pristno in nesebično služenje. "Ko človek čisti fizično okolje okoli sebe, se hkrati čisti in spreminja tudi odznotraj," ugotavlja Prežel.

Na obali Žusterne so se združili prostovoljci iz dveh sosednjih držav.

Foto: Žiga Godina

V akciji so sodelovali tudi predstavniki sodobne znanosti. Tatjana Simčič, doktorica z Nacionalnega inštituta za biologijo je na stojnicah delila alarmantne podatke mednarodnega projekta AdriPlast. Njihove raziskave namreč kažejo, da v povprečju že čisto vsaka riba v Jadranskem morju vsebuje vsaj en delec mikroplastike. To perspektivo je smiselno razširil Uroš Novak s Kemijskega inštituta, ki v okviru projekta Remedis razvija inovativne rešitve iz biorazgradljivih polimerov in opozarja na pomen popolnoma razgradljivih 'zero-waste' izdelkov. "Zavedanje raste, saj se je danes zbralo skoraj 300 ljudi, kar je absolutni rekord," je bil nad udeležbo navdušen Novak.

V sklopu AdriPlast so na stojnici pokazali primere plastike, ki jih najdemo že v vseh ribah.

Foto: Žiga Godina

Za lokalne morske prebivalce so se na terenu odločno zavzeli tudi pri stojnici društva Morigenos, kjer je Hristina Gelevska opozorila na neposredno nevarnost, ki jo onesnaženje predstavlja tudi za slovenske delfine. Združeni napori vseh vpletenih, od prostovoljcev do vrhunskih raziskovalcev, so dokazali da je čista obala plod aktivirane skupnosti in spremembe miselnosti.

V Strunjanu so društva predstavljala ekološke dejavnosti in informacije.

Foto: Žiga Godina

Zaključek čistilne akcije v Strunjanu

Foto: Žiga Godina