“Prvi, ko gre za življenje in zadnji v očeh ministrstva”

ISTRA > V Istri zagotavlja NMP osnovno zdravstvo - ekipe zdravstvenih domov (ZD) v Kopru, Izoli in Piranu. Pod streho koprskega že 16 let deluje Prehospitalna enota (PHE) Obala, kjer sodelujejo zdravstveni delavci vseh treh ZD. Za reševanje življenj so 24 ur nepretrgoma na voljo usposobljen zdravnik, dva usposobljena zdravstvena tehnika in reševalno vozilo reanimobil. Ob njih pa še mobilna enota (zdravnik, dva tehnika) z nekoliko manj opremljenim rešilcem. Od aprila do septembra se jim pridruži zdravstveni tehnik na za to opremljenem motorju.

V vsakem ZD so A ekipe, ki delajo v ambulantah za sprejem nujnih bolnikov med tednom, od 7. do 20. ure, in gredo k bolnikom na dom ter posredujejo na terenu. Ponoči, ob vikendih in praznikih pa te ekipe delajo pod streho izolske bolnišnice v sklopu centralne urgentne službe CUS kot del osnovnega zdravstva.

V izolskem ZD deluje poleg dispečerske službe tudi reševalna postaja, kjer sta ob vozilih za nenujne prevoze v pogonu dve reševalni vozili. Opravljajo nujne in nenujne reševalne prevoze. Naročene bolnike vozijo na posege, preglede, obsevanja vozijo v Ljubljano, Idrijo, Sežano ... Pri nujnih prevozih po naročilu dispečerja sta v njihovem reševalnem vozilu vselej dva usposobljena zdravstvena tehnika.

CUS ima tudi pediatra, motorista in dispečerja

K nastanku CUS je pripomogel tedanji zdravstveni minister Dorjan Marušič. V imenu ministrstva in ob pomoči Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je pogovore usklajeval in sodeloval pri podpisu ustanovitvenega sporazuma. Cilj CUS je bil, da bi denar, ki ga država namenja osnovnemu zdravstvu za NPM v Istri (znesek je ostal enak), porabili tako, da bi bila v Istri kar najboljša oskrba pri reševanju življenj. Zato so CUS dodali dežurnega pediatra iz osnovnega zdravstva, ki dela ob vikendih in praznikih za primere, ko otroci potrebujejo zdravnika, ne potrebujejo pa sprejema v bolnišnico.

Zdravstveno ministrstvo izjav za javnost o osnutku pravilnika o NMP ne daje, češ da ga bo predstavilo konec tega meseca. Z njim ni seznanjena niti strokovna javnost - osnovno zdravstvo, ki NMP opravlja. Zato je direktor koprskega ZD Matevž Ravnikar že novembra lani pisal zdravstveni ministrici Milojki Kolar Celarc in jo opozoril, da ima Istra združeno dežurstvo ter da ob nastajanju novih urgentnih centrov krožijo različne govorice, osnovno zdravstvo, ki izvaja NMP, pa je brez verodostojnih informacij. Pozval jo je, naj jih pritegne k sodelovanju, “saj bi bilo nesmiselno rušiti vse, kar se je v življenju na nekem območju in nasploh v državi že potrdilo za dobro in učinkovito”. Odgovora ni prejel. Zaradi bojazni, da bo osnovno zdravstvo še tavalo v temi in ne bo sodelovalo pri oblikovanju pravilnika, je s prošnjo po sestanku 1. decembra lani pisal še uradnikom ministrstva. Vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva Dušanka Petrič mu je med drugim odgovorila, da navedbe niso točne, saj “so bili direktorji ZD seznanjeni s potekom reorganizacije NMP”. Obljubila je sestanek z direktorji ZD, kjer bi “z nami delili izkušnje z izvajanjem službe NMP na Obali”. Sestanek je bil januarja letos pod okriljem Združenja zdravstvenih zavodov. Vodilni vseh ZD pa niso dobili jasnih informacij, tudi ne možnosti za predstavitev izkušenj in potreb v posameznih regijah. Zato se krepi strah, da se bo korenito poslabšala oskrba najnujnejših pacientov, kar sproža upore zoper namero ministrstva, da bi vso NMP poenostavilo in posplošilo. Protestirajo v Posavju, Krškem, Ormožu, Kamniku, Tolminu, Prekmurju, da bi v ZD zaščitili življenje bolnika, kadar je to ogroženo.

Dodali so še dispečersko službo, ki je ni bilo, in deluje pod streho izolskega ZD. Dežurni dispečer je dosegljiv na številki 112. Na podlagi informacij ugotovi stopnjo nujnosti ter določi ekipo, ki jo pošlje na pomoč. Ekipe usklajuje in je nepogrešljiv v primerih množičnih nesreč.

Ponoči, ob vikendih in praznikih mora v CUS v izolsko bolnišnico vsakdo, ki nujno potrebuje zdravnika. Kadar je nujno še sodelovanje specialista, ga ekipa CUS usmeri v bolnišnični urgentni oddelek na sosednji hodnik bolnišnice.

Koper z dodatno ekipo NMP

Posebnost koprskega ZD pa je nadstandardna ekipa, ki jo sofinancira koprska občina. Gre za nadstandardno A enoto v zdravstvenem domu na Bonifiki. Ekipa dela v posebni urgentni ambulanti med tednom, vsak dan od 7. do 20. ure z zdravnikom za urgentne bolnike. Ko morata zdravnik in tehnik na teren z rešilcem, v ambulanti ostane medicinska sestra (triaža). Ta sprejme nujnega bolnika, ki pride sam v ZD in takoj pokliče na pomoč zdravnika iz ene od rednih ambulant družinske medicine, ki takrat ordinira. Tako je zagotovljena neprekinjena oskrba istočasno na terenu in v ambulanti.

V izolskem in piranskem ZD pa je med tednom takrat, ko gre zdravnik na teren, ambulanta za nujno pomoč začasno zaprta, na pomoč pa v primeru nuje priskočijo v ambulanti, ki dela po rednem urniku.

CUS je prvo sito

Delovanje CUS pod streho izolske bolnišnice so prebivalci sprejeli. Bolnišnica je CUS dala prostore v brezplačno uporabo, koprski ZD je del prostorov uredil še v kleti, kjer je parkirišče za reševalna vozila PHE Obala in za motor reševalca.

Ta mesec mineva 16 let, kar v Istri deluje Prehospitalna enota Obala (PHE Obala). Začetke organizirane službe nujne medicinske pomoči je vpeljala že Jugoslavija - da k bolniku, ki nujno potrebuje zdravnika, prihiti na dom zdravnik iz osnovnega zdravstva. V Istri so ustanovili PHE Obala za tri občine zato, da bi lahko vedno, ko je pomoč nujna, oboleli to tudi dobil tako, da ga ekipa toliko usposobi (stabilizira), da je možen prevoz v bolnišnico. Pred Istro so se podobno organizirali na območju Ljubljane, Maribora in Kranja.

V CUS vsakič bolnika, ko mora še k bolnišničnemu dežurnemu specialistu, opremijo z napotnico. “Prej so nekateri bolniki prihajali k dežurnim specialistom po lastni presoji, brez napotnic, kar je bila težava za njih, zatem za nas; napotnice smo pisali 'za nazaj'. Pogosto niso bili nujni primeri, kar je s CUS odpadlo, saj je CUS prvo strokovno sito,” poudarja strokovna direktorica koprskega ZD Ljubica Kolander Bizjak. Dopolnjuje jo direktor Matevž Ravnikar: “Največja prednost CUS je, da je ena ekipa vedno v dežurni ambulanti, druga pa na terenu in ko ne posreduje, priskoči na pomoč prvi.”

Ker je piranska občina turistična, v ZD v Luciji deluje ambulanta za turiste, ki jo iz preostalega denarja po organicaziji CUS od leta 2010 sofinancira ZZZS.

Ambulanta dela šest mesecev - štiri v poletni sezoni, preostalo med božično-novoletnimi, velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. Dolgoletne izkušnje potrjujejo, da je nujna. Ob tujcih se vanjo zatekajo Slovenci, ki letujejo v Istri.

Bo urgentni center zrušil nove koristi?

Ob izolski bolnišnici zdravstveno ministrstvo gradi nov urgentni center, ki naj bi začel delati jeseni. A vsi, ki delajo v CUS, sploh še ne vedo, kako bo po novem organizirana NMP v Istri.

Porajajo se različne govorice: da v novem centru ni več prostora za zdravnike in ekipe osnovnega zdravstva iz CUS; da tudi za na novo pridobljenega pediatra za stanja, ki niso za sprejem v bolnišnico, tam ne bo prostora; da bo ministrstvo vsem ZD preprosto pobralo opremo za NMP - od reševalnih vozil do medicinske opreme ...

“Nočemo nasedati govoricam, a smo presenečeni, da nas ministrstvo ni povabilo k oblikovanju osnutka pravilnika. Preseneča nas, da naj splošna pravila ne bi upoštevala vseh posebnosti v regijah,” našteva Ljubica Kolander Bizjak in dodaja, da so ogorčeni v vseh regijah. “Nam v Istri zdravniki iz dejavnosti NMP iz Italije priznavajo, da smo sodobni in da bodo naš način dela posnemali, saj se reorganizirajo; tako kot Avstrija, ki ugotavlja, da je ta dejavnost v EU neustrezno zastarela. Po modelu EU pa se je Slovenija lotila gradnje urgentnih centrov. Mi bi šli torej na model EU, ki zdaj ugotavlja, da je ta neustrezen in zastarel!”

Koprski ZD ima v lasti tri reševalna vozila - reanimobile. V njegovi službi NMP dela 6,5 zdravnika, dva specializanta nujne medicinske pomoči in 16 zdravstvenih tehnikov. V izolskem ZD imajo 10 reševalnih avtomobilov in 40 zdravstvenih reševalcev, tehnikov in zdravstvenih delavcev v ekipah NMP. Podatkov za ZD Piran nismo uspeli dobiti.

Ravnikar opozarja: “Ko smo leta 2010 ustanavljali CUS, je minister Marušič ves čas aktivno sodeloval in nam naročil, naj ga kadarkoli pokličemo in mu posredujemo vprašanja, predloge. Sedanja ministrica z osnovnim zdravstvom nasploh ni navezala stika, čeprav mi že 70 let kakovostno in požrtvovalno opravljamo NMP na terenu! Vse se zdaj odloča v zaprtem krogu in v pisarni.”

Poenostavitve bi bile lahko sporne

V koprskem ZD izpostavljajo postopke, ki utegnejo biti neskladni z zakonodajo. Če bi osnutek pravilnika res predvideval prenos opreme in vozil na nove urgentne centre, bi to bilo nezakonito, saj so to v ZD kupili z lastnim denarjem in morda z donacijami.

Uradno imajo priznanega 3,7 administrativno-tehničnega kadra za NMP. Te zaposlene bi torej morali prevzeti novi centri, če naj bi od države dobili denar, ki ga za NMP zdaj dobiva osnovno zdravstvo. Prav tako bi morali sami prevzeti celotno urgentno dejavnost - zagotavljanje NMP 24 ur, vseh sedem dni v tednu.

Kje naj bi dobili za to usposobljeni kader? “Menda naj bi kadre najemali po pogodbi, kar je skregano z zakonodajo. Ni dovoljeno posojanje kadrov, pa tudi konkurenčna klavzula to prepoveduje,” opominja Kolander Bizjakova in opozarja: “Smo prvi na terenu, ko gre za življenje in zadnji v očeh ministrstva, ko gre za reorganizacijo dela.”

Tudi Evgenij Komljanec, direktor izolskega ZD, pravi, da vse nastaja brez sodelovanja osnovnega zdravstva, kar je velika napaka. “Stroka na primarni ravni ni bila povabljena, da bi lahko razgrnila argumente. Res kaže počakati na osnutek pravilnika, a marsikaj bi lahko razrešili že pri njegovem nastajanju.”

“Ustanovitelj bolnišnic - ministrstvo, ni nosilec NMP. Tudi novi centri so, kot se ponekod že kaže, zgrajeni na napačnih lokacijah in nekateri še vedno ne delujejo - prav zaradi takega improviziranja na državni ravni,” opozarja Ravnikar.

Kaj menijo v piranskem ZD, sestavnem delu NMP v Istri? Tamkajšnji direktor Matjaž Kranjc je skop: “Ministrstvo osnutek pravilnika obljublja konec meseca, vse ostalo so le iz konteksta iztrgane izjave iz delovnih gradiv. Zato tega ne bom komentiral.”JASNA ARKO

Ljubica Kolander Bizjak: “Nočemo nasedati govoricam, a smo presenečeni, da nas ministrstvo ni povabilo k oblikovanju osnutka pravilnika. Preseneča nas, da naj splošna pravila ne bi upoštevala vseh posebnosti v regijah.”Zdravko Primožič/Fpa

Matevž Ravnikar: “Ustanovitelj bolnišnic - ministrstvo za zdravje, ni nosilec nujne medicinske pomoči.”Tomaž Primožič/Fpa

Evgenij Komljanec: “Marsikaj bi lahko razrešili že pri nastajanju novega pravilnika o NMP.” Tomaž Primožič/Fpa

S pomočjo koprske občine deluje v koprskem ZD med tednom še dodatna, nadstandardna A enota NMP. Zdravko Primožič/Fpa