Prvi paradižnik s Purissime

ANKARAN > “Ko sem pred dvema letoma prevzel vodenje Agrarie, sem se soočil tudi s Purissimo. Razen enega so bili rastlinjaki poškodovani od vetra in neurij, ni bilo vode, ni bilo ustreznega koncepta, stroški pa so bili visoki,” je povedal direktor Kmetijske zadruge Agraria Robert Fakin. Iskali so način za oživitev centra za vzgojo sadik, da bi še naprej zagotavljali avtohtoni sadilni material za kmetovalce in vrtičkarje, obenem pa so razmišljali o novih programih.

Kmetijska zadruga Agraria je lani od svojih zadružnikov odkupila 1465 ton pridelkov, kar je več kot 500 ton več kot leto prej, ko je bilo odkupa za 943 ton. Številke rastejo tudi letos, saj so v prvih petih mesecih odkup povečali za tri četrtine. V zadrugi so zadovoljni, ker so kmetje povečali pridelavo in ker se pod zadružno okrilje vračajo tisti, ki so tržne priložnosti v minulih letih iskali drugje. Kljub večji pridelavi je povpraševanje višje od ponudbe, kar Robert Fakin pripisuje zaupanju v kakovost pridelkov iz slovenske Istre.

Brez vode ne gre

Ključ za delovanje Purissime, kjer je 5000 kvadratnih metrov površin v rastlinjakih, ki jih je treba namakati, je voda, poudarja Fakin. Čeprav se je usposobitev dveh vodnih zajetij zdela preprosta naloga, se je zapletlo. “Zbiralnika sta v lasti ministrstva za kmetijstvo in okolje, zemljišče, na katerem sta, je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, formalni najemnik je Vinakoper, amortizacijo pa plačuje Agraria,” je Fakin opisal godljo. Ko so se lotili obnove zbiralnikov, so v Ljubljani izvedeli, da bi morali postaviti garnituro za merjenje vodostaja in zaposliti za to usposobljenega delavca, kar bi bil največji strošek pri zagotavljanju vode za namakanje. Slednjič so zagate z vodo rešili s kmetijskim priključkom Rižanskega vodovoda, se lotili obnove rastlinjakov in včeraj predstavili prve paradižnike iz njih, ter vizijo delovanja Purissime.

Ob pridelavi sadik so uvedli še pridelavo sadja in zelenjave. Največji rastlinjak, ki obsega 3300 kvadratnih metrov, je zasajen s paradižnikom sorte garinča, ki da drobne, podolgovate plodove. Pridelava je integrirana, opraševalci so čmrlji, zaščita pa je biotična, za škodljivce poskrbijo koristne žuželke. Že od danes je paradižnik naprodaj v vseh prodajalnah Agrarie, plodove pa bodo po besedah Patricije Pirnat, ki vodi proizvodnjo v zadrugi, pobirali vse do božiča.

Didaktični center

Purissima pa ne bo namenjena le pridelavi, bo tudi didaktični center. Študentje sredozemskega kmetijstva na Univerzi na Primorskem bodo v kompleksu opravljali obvezno prakso. Prva med njimi, Tine Matoš in Tadej Grbec, sta se v delo vživela do te mere, da v rastlinjakih ostajata tudi po opravljenih obveznostih. Na Purissimi bodo preučevali nove tehnologije pridelave in opravljali raziskave v okviru oddelka za sredozemsko kmetijstvo, ki ga vodi Dunja Bandelj Mavsar. Uporabni rezultati raziskovanj bodo namenjeni tako poklicnim kmetom kot vrtičkarjem.

Ob podpisu pogodbe o sodelovanju je rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič izpostavil pomen povezanosti univerze z okoljem, Robert Fakin pa potrebo po večji samooskrbi s hrano v Sloveniji. “Zadovoljna sem z razpletom, predvsem pa s tem, da bomo istrski kmetje dobivali sadilni material, prilagojen naši zemlji in klimi,” je po podpisu poudarila predsednica upravnega odbora Agrarie Jožica Bolčič. Izpostavila je vse večjo naklonjenost potrošnikov istrskim pridelkom in povedala, da bi lahko povečali pridelavo, če bi država poskrbela, da zemljišča, ki se zdaj zaraščajo, dobijo v najem kmetje.

SAŠO DRAVINEC

Jaka Jeraša

Jaka Jeraša