Prvi zdravniški kongres na prostem v Kopru
Prvič v zgodovini Slovenije so zdravniki, ki odkrivajo in zdravijo srčno-žilne bolezni, znanje iz ambulant preselili med ljudi. Idejni oče kongresa Zdravniki za javnost je žilni kirurg Mladen Gasparini iz izolske bolnišnice (SBI). Velik obisk minulo soboto v koprski Taverni je zamisel potrdil kot dobro. Ljudje upajo, da bo dogodek postal tradicionalen, zdravstveni minister Dorjan Marušič pa, da ga bodo posnemali v drugih regijah.
KOPER> Sobota je v Kopru tržni dan, ko stojnice zavzamejo še del Pristaniške ulice in ponujajo tudi zdrava živila ter domače izdelke. Te ljudem priporočajo tudi zdravniki.
Nevsiljivo do pacientov in znanja
Sobotni vrvež je v žilnemu kirurgu Mladenu Gaspariniju iz izolske splošne bolnišnice porodil zamisel o strokovnem kongresu na prostem. “Vodilo je bilo znanje o srčno-žilnih boleznih nevsiljivo približati množici. Pričakoval sem, da nas bo obiskala hkrati le desetina ljudi, izjemno vesel sem, da je bil ves čas vrvež. Upam, da se še kdaj srečamo.”
Tudi vrste so nastajale. Daljše, pa spet krajše, odvisno od ure dneva. Ljudje so čakali, da jim v kotičkih z delavnicami brezplačno izmerijo krvni tlak, krvni sladkor, holesterol in pretočnost žil (gleženjski indeks za periferne atrijske bolezni).
Za meritve so poskrbeli v SBI in koprskem Zdravstvenem domu (ZD), ki sta bila s koprskim Zavodom za zdravstveno varstvo (ZZV), Univerzo na Primorskem (UP) in koprsko občino soorganizatorja kongresa. Tomaž Gantar s koprske občine je bil navdušen: “Gre za inovativen pristop, dogodek bi lahko postal tradicionalen.”
Na presenečenje organizatorjev so ljudje zbrano sledili vsem 56 predavanjem o boleznih. Mnogi so vztrajali pol ure in več. Prihajali so posamič, v gručah, pari, družine; obloženi z nakupi ali med sprehodom, na kolesih, z rolerji. Kongres se je pričel ob 9. uri in so ga sklenili ob 21. Večina predavateljev so bili znani obrazi iz SBI, koprskega ZD in ZZV, pa tudi iz Nove Gorice, Ljubljane, Maribora in Murske Sobote. “Predavanja smo omejili na deset minut, kar je ravno prav, da si povedano zapomneš,” omenja Gasparini.
Zaradi mediteranske prehrane naj bi bili Primorci bolj zdravi in naj bi v povprečju živeli dlje od drugih Slovencev, a uradni podatki tega ne potrjujejo. Pričakovana povprečna življenjska doba Primorcev je 77 let.
Zamisel, vredna posnemanja
Dogodek je najbolj privabil ljudi poznih srednjih let in starejše. Najbrž zato, ker se slednji pogosteje že soočajo z vsaj eno od zdravstvenih težav, ki opozarja na pojav resnejših obolenj, denimo s povišanim krvnim tlakom, holesterolom, diabetesom.
Odziv ljudi je prijetno presenetil tudi zdravstvenega ministra Dorijana Marušiča. Posebej za PN je povedal: “Gre za izvirno zamisel, ki skrb za zdravje učinkovito približa prebivalstvu in je vredna posnemanja. Razmah teh bolezni je skokovit, čeprav se je umrljivost zavoljo načrtnega dela v zadnjem desetletju že zmanjšala. Skrbi pa kajenje. Kadi 18 odstotkov prebivalstva, kar je sicer že manj, kot pred desetletjem.”
JASNA ARKO
