Prvo leto novega izolskega župana: R Mercuri je izpraznil blagajno

IZOLA > Informacija, ki jo je ob prevzemu funkcije Danilo Markočič prejel od svojega predhodnika o skoraj dvomilijonskem dolgu do podjetja R Mercuri, je bistveno determinirala prvo leto njegovega županskega mandata. Igor Kolenc je namreč zamolčal pravnomočno razsodbo zaradi izgubljene poslovne priložnosti na 2300 kvadratnih metrov velikem zemljišču s halo ob ladjedelnici.

Pometli so pod preprogo

Skoraj 1,9 milijona evrov za občino Izola ni majhen znesek, zato so bile dejansko zaustavljene vse naložbe. Z nekaj pravnimi potezami je sicer Markočič poskušal odložiti izplačilo, toda vrhovno sodišče je na koncu odločilo, da je izvršbo treba uresničiti in maja je 1,9 milijona evrov iz Izole romalo v Bistrico ob Sotli.

Predlog občinskega prostorskega načrta predvideva širitev naselitvenih površin na škodo kmetijskih. Ker je bila javna razprava v poletnem času, nekatere spremembe namembnosti pa zadevajo tudi pomembne izolske politične akterje, se poraja vtis o uveljavljanju osebnih interesov in netransparentnosti.

Gnev izolskih občanov in tudi nekaterih političnih strank je bil upravičen, zato so zahtevali vsaj politično, če ne tudi odškodninske odgovornosti za tiste, ki niso naredili svoje naloge. A je niso dočakali, saj je Markočič zavrnil predlog o izredni seji in reviziji, ki bi raziskala odgovornost za blamažo in s tem zadevo pometel pod preprogo. Kritiki trdijo, da zato, ker je tudi sam župan z najožjim vodstvom v preteklih mandatih sodeloval v poslih z R Mercurijem.

Marca sprejeti varčevalno nagnjen proračun je predvideval 24,5 milijona odhodkov in 50.000 evrov več prihodkov. V njem je župan za poplačilo odškodnine predvidel prodajo občinskih parcel in stanovanj, sedem milijonov pa je bilo naložb. Z naložbo 1,4 milijona evrov bodo komunalno opremili 2,5 hektara zemljišč za cono mestne industrije, skoraj milijon evrov so vložili v fekalni kolektor med mestom in Šaredom.

Civilna iniciativa proti krčenju kmetijskih zemljišč

Kmalu zatem se je občina lotila še tršega oreha - občinskega prostorskega načrta. Ta predvideva širitev naselitvenih površin na škodo kmetijskih v neposredni bližini mesta. Civilna iniciativa se je temu uprla, tudi zato, ker je bila javna razprava kratka in v poletnem času. Da je predlog OPN-ja zagledal luč sveta, je zagotovo korak naprej, a so predvidene tudi nekatere spremembe namembnosti zemljišč pomembnih izolskih političnih akterjev in njihovih sorodnikov, kar meče slabo senco na transparentnost uveljavljanja občinskega prostorskega načrta in ustvarja sum, da v ozadju ne gre za interese lokalne skupnosti, temveč predvsem za osebne interese.

Sicer pa v skladu z napovedmi Danilo Markočič v delovanje občinske uprave ni prinesel revolucije. Marka Unterlechnerja je takoj odstavil z direktorskega mesta, za v.d. direktorice občinske uprave pa imenoval Vesno Rebec, tudi članico stranke Desus. Ostalih zamenjav v občinski upravi ni bilo. “Verjamem v ljudi v občinski upravi, ker so zelo sposobni, le pot jim je bilo potrebno pokazati. Ocenil bi jih s čisto petico,” pravi Markočič.

Prav tako je za direktorja Komunale ponovno izbral Denisa Beleta, nekoliko se je zataknilo pri direktorju Zdravstvenega doma Evgeniju Komljancu, ki pa bo najbrž kljub vsemu imenovan še za en mandat. Ni pa se proslavil z dolgotrajnim “odstavljanjem” ravnateljice OŠ D. Alighieri.

Udobna večina interesne koalicije

Po dvanajstih mesecih vodenja občine je v občinski palači čutiti več sproščenosti, vrata so bolj odprta za vse, novi župan je sprejel več kot 300 občanov. “Leto je šlo hitro naokrog. Z opravljenim sem zelo zadovoljen, občinski svet deluje konstruktivno,” pravi Markočič, ki je v mandat startal s programsko koalicijo. A jo je septembra nadgradil s koalicijsko pogodbo, v kateri so najmočnejše izolske stranke in ima 16 od 23 svetnikov. Ob IJN in svetnikih italijanske narodne skupnosti so se v njej znašli vsi štirje glavni županski kandidati: njegov protikandidat v drugem krogu Komljanec, Aleksij Skok iz SD in Dario Madžarović s svojo listo. Tisti, ki so ostali zunaj, pravijo, da gre za interesno koalicijo, v kateri je vsak primaknil svoj lonček.

Hkrati pa Izola še vedno bistveno zaostaja tako za Koprom kot za Piranom - to je že na oko vidno povprečnemu obiskovalcu, saj je na primer izolski del nekdanje obalne ceste opazno skromnejši od koprskega. Prav tako mrtvi kapital še vedno leži v neuporabljenih zemljiščih tik ob morju: Argolini, Delamarisu, trikotniku za Delfinom, na Rudi, ob ladjedelnici. Te nepremičnine so sicer v zasebni lasti, a trenutno predstavljajo največji izolski problem.

A je Markočič vseeno uspel narediti nekaj premikov, ki jih njegovi predhodniki zaradi različnih interesnih lobijev v preteklih letih niso. Z nakupom zemljišča nekdanje tovarne Mala oprema za 660.000 evrov je občina naredila korak naprej v gradnji kulturnega doma. Končno je v prodajo dala tudi dele stavb gostinskega lokala Moby Dick, oktobra je dokončno zaprla občinsko deponijo. Malenkostno spremembo pomeni tudi povečanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidane gradbene parcele za kar 23 odstotkov in sprememba načina zaračunavanja smetarine, pri kateri je namesto velikosti stanovanj znesek odvisen od števila članov gospodinjstva. Skupaj z ostalimi Izolani je pripomogel tudi k ohranitvi pošte v Jagodju.