Purisima bo spomladi spet zaživela
Opuščenim in (mnogim) od burje uničenim rastlinjakom Centra za vzgojo sadik Purisima se spomladi obeta novo življenje. Kmetijska zadruga Agraria namerava v sodelovanju z Univerzitetnim inkubatorjem Primorske manjšim rastlinjakom vdahniti novo vsebino - v njih naj bi zaživela pilotska šola ekološkega kmetovanja, v največjem rastlinjaku pa bo Agraria nadaljevala s proizvodnjo zelenjave.
ANKARAN >Center za vzgojo sadik Purisima, ki je vrsto let s sadikami oskrboval dobršen del vrtičkarjev v Istri, je v drugi polovici lanskega leta zaprl svoja vrata, saj je ostal brez vode za zalivanje. Voda pa ni bila glavni razlog za zaprtje. V Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria so ugotovili, da se jim vzgoja sadik v dotrajanih rastlinjakih na Purisimi enostavno ne splača več. Tudi zato, ker so sadike pri konkurenci cenejše.
Največjo oviro so premagali
A od tedaj je vzniknilo kar nekaj novih idej, kako ponovno vnesti življenje v opuščene rastlinjake. Prejšnji teden, ko je Rižanski vodovod obnovil priključke in je Purisima iz javnega vodovoda dobila še vodo za zalivanje, pa je bila “največja ovira premagana”, pravi direktor KZ Agraria Robert Fakin. “Vsi si želimo, da bi Purisima spet zaživela, saj se zavedamo, kako pomembna je samooskrba,” pojasnjuje.
Purisima je prejšnji teden dobila vodo za zalivanje.
Največji rastlinjak, ki se razteza na 3000 kvadratnih metrih površin, je v dobrem stanju. Burja ga ni poškodovala, tako kot ostale - manjše, ki te dni kažejo prav klavrno podobo. “V prihodnjih dneh ga bomo temeljito počistili, nato pa se bodo odločili, ali ga bomo prekopali in posadili neko določeno kulturo, na primer šparglje, ali pa ga bomo namenili vzgoji sadik, kar smo doslej že počeli,” pojasnjuje Fakin. Po napovedih bo rastlinjak spomladi ponovno zaživel. Da bi ga “zagnali” že pozimi, se ne splača, pojasnjuje, saj je ogrevanje prevelik strošek. “V prihodnje bo treba razmisliti o alternativnem načinu ogrevanja. Nafta je definitivno predraga.”
Mala šola eko kmetovanja
V ostalih, manjših rastlinjakih, ki jih delavci te dni pridno čistijo in urejajo, pa naj bi v sodelovanju z Univerzitetnim razvojnim centrom in inkubatorjem Primorske (UIP) zaživela pilotska šola ekološkega kmetovanja. “To bi bila nekakšna demonstracijska kmetija, na kateri bi se tisti, ki to želijo, lahko naučili, kako ekološko kmetovati. S kmetijstvom se danes ukvarja en kup ljudi, le malo pa jih to res zna početi,” pravi Fakin. In zakaj jih ne bi skozi predavanja, seminarje, praktične prikaze ter pilotsko proizvodnjo naučili, kako naj se tega lotijo, se sprašuje. “Povsod po svetu to poznajo. Stroka nam je pripravljena priskočiti na pomoč in mislim, da nam bo uspelo,” je optimističen.
Kdor bo želel, bo dobil na razpolago del rastlinjaka, v katerem bo lahko vzgajal bio sadike. “Seveda se moramo obnašati tržno. A naš cilj ni zaslužiti. Želimo le pokriti stroške, da Purisimi omogočimo preživetje. Zavedamo se namreč, kako pomembna je samooskrba,” pojasnjuje Fakin. A marsikdo se požvižga na to, od kod izvira sadika. Mnogim je pomembna le cena. “Ljudje že vrsto let sadike raje kupujejo v Italiji, ker so cenejše. In bolj kot greš proti jugu, nižja je cena, a tudi kontrole pri proizvodnji je manj. Potem se pa čudimo raznim boleznim,” ne more razumeti Fakin.
“Greh bi bil, če zadrževalnikov ne bi obnovili”
Čeprav so na Purisimi dobili vodo za zalivanje, bodo v KZ Agraria napeli vse sile, da prepričajo državo, naj obnovi oba vodna zadrževalnika, ki skupaj premoreta skoraj 10.000 kubičnih metrov prostornine.
Lani spomladi je orkanska burja uničila zaščitno folijo, tako da je Purisima ostala brez vode za zalivanje. “Glede na vse hujše suše bi bil res greh, če bazenov ne bi obnovili,” pravi Fakin, ki upa, da se bo vendarle našel denar za njuno obnovo. Po grobih ocenah naj bi ta znašala nekaj čez 100.000 evrov.
“Noro se mi zdi, da bi klub dejstvu, da je dež brezplačen, da so bazeni že narejeni, da je drenaža urejena in da so cevi speljane do rastlinjakov, zaradi nekih birokratskih ovir ostali brez prepotrebne vode za zalivanje.” PETRA VIDRIH
