Računsko sodišče: občina pod Klokočovnikom ni poslovala po predpisih
Računsko sodišče je izreklo negativno mnenje na del poslovanja občine Izola v letu 2009, torej v času prejšnjega župana Tomislava Klokočovnika. Sodišče je revidiralo poslovanje občine v delu, ki se nanaša na ravnanje z nepremičnim premoženjem, namenske prihodke na področju turizma, javna naročila investicijske narave ter zadolževanje.
LJUBLJANA, IZOLA> Izolska občina po oceni računskega sodišča v več primerih ni ravnala v skladu s predpisi. Tako sodišče ugotavlja, da v več postopkih oddaje nepremičnin v najem ni pripravila posamičnega programa oziroma ni pridobila cenitve nepremičnin, ki jo je oddajala v najem, v več primerih pa prav tako ni objavila namere o oddaji nepremičnine v najem.
Pomanjkljiva merila
Spet v nekaterih primerih občina pri postopkih oddaje poslovnih prostorov v najem v javnem razpisu ni določila meril za vrednotenje ponudb, pri oddaji prodajnih mest v najem pa je določila in uporabila merila za vrednotenje ponudb, ki ne omogočajo preglednosti vodenja postopka javnega razpisa, gospodarne oddaje premoženja v najem ter enakopravne obravnave ponudnikov. Občina je med drugim sklenila najemno pogodbo, ki ne vključuje vseh zahtev iz objave javnega razpisa, ugotavljajo na računskem sodišču.
Sodišče občini v enem primeru očita tudi oddajo stanovanja za opravljanje poslovne dejavnosti. V enem primeru oddaje poslovnega prostora v najem je občina prenesla pravice in obveznosti na drugo pravno osebo, v osmih primerih oddaje poslovnih prostorov v najem pa je sklenila najemno pogodbo za nedoločen čas.
Nepravilnosti pri najemninah
En primer se nanaša na prenizko zaračunano najemnino pri oddaji poslovnega prostora v najem, v drugem primeru je občina najemniku znižala najemnino, v 22 primerih pa najemnine ni usklajevala z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Poleg tega je občina v enem primeru pridobila zemljišča, ki niso bila vključena v letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja. V enem primeru je določila nižjo izhodiščno vrednost nepremičnine od ocenjene vrednosti ter razpolagala s stavbnim zemljiščem, ne da bi izvedla postopka razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Prihodek iz tega naslova je v letu 2009 znašal 3,9 milijona evrov. Poleg tega občina ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih in stavbah v njeni lasti.
Nejasnosti na področju turizma
Kot je v reviziji še ugotovilo sodišče, Izola, skupaj z občinama, s katerima tvori zaokroženo turistično območje, ni uredila razdelitve koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo za leto 2009, v proračunu za omenjeno leto tudi ni načrtovala porabe namenskih sredstev na področju turizma po posameznih proračunskih postavkah, v zaključnem računu proračuna za leto 2009 pa ni obrazložila realizacije namenskih sredstev na področju turizma.
Občina se je tudi izognila postopku javnega naročila pri soinvestitorski pogodbi, pri čemer je odhodek v letu 2009 znašal 4,5 milijona evrov, pridobila pa je tudi bančno garancijo za odpravo napak in reklamacij v garancijskem roku v nižjem znesku od zahtevanega in z rokom veljavnosti, ki je krajši od zahtevanega. Poleg tega pri izplačilih iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov.
Sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila
Nenazadnje občina v odloku o proračunu za leto 2009 na ravni občine ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja niti ni v celoti izvajala nadzora nad njihovim zadolževanjem.
Računsko sodišče je občini predlagalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo odzivnega poročila, ker so že med revizijskim postopkom, kjer je bilo to mogoče, odpravili razkrite nepravilnosti oziroma sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe.
Kolenc gleda naprej, ne nazaj
Kot so sporočili z občine Izola, izolski župan Igor Kolenc ne želi komentirati poslovanja nekdanjega občinskega vodstva, temveč želi svoje delovanje usmeriti v prihodnost. Nekatere ugotovljene napake je občina v tem času že odpravila, upoštevala pa bo tudi priporočila računskega sodišča "z namenom transparentnega poslovanja občine v skladu s predpisi in s poudarkom na kakovostnem delovanju občine za potrebe občanov".
Zapisali so še, da je računsko sodišče občini predlagalo priporočila za izboljšanje poslovanja, medtem ko odzivnega poročila ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo to mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
STA
