Radićeva se boji, da bi se zaradi navala križark Koper spremenil v Dubrovnik

Istra
, posodobljeno:

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić svari, da bi se z razmahom turizma križarjenj v Kopru lahko soočali s podobno neprijetnimi izkušnjami, kot so jih doživeli v Dubrovniku. Ob tem opozarja tudi na številne negativne učinke tovrstnega množičnega turizma, kot so povečani pritiski na naravno in družbeno okolje.

Darja Radić
Darja RadićSTA

KOPER> Vsi, ki si prizadevajo, da bi se ladijski turizem razvil v prepoznaven segment in si želijo v Slovenijo pritegniti še kakšnega svetovnega ladjarja, so ob takšnem razmišljanju prve dame slovenskega gospodarstva ogorčeni.

Radićeva sicer pravi, da načeloma nima nič proti ladjam za križarjenja. A je pri tem treba ravnati pametno in ne dopustiti množične oblike turizma. “Dubrovnik, denimo, nam je pri tem lahko primer negativne izkušnje. Gostje z ladij povsem preplavijo stari del mesta,” navaja ministrica.

“Nočemo, da ladje povzročijo preveliko motnjo v okolju. Poleg tega pa je treba pri tem gledati, da imajo prebivalci oziroma domači turistični delavci kaj od tega,” še razmišlja. Meni, da turisti svoj denar potrošijo na ladji, mnogo manj pa v destinacijah, kamor pridejo.

Ob tem je zanimivo vedeti, da dokler odgovornim v ministrstvu za gospodarstvo nismo zastavili jasnega vprašanja, kolikšna je poraba gostov s potniških ladij v Sloveniji, s temi analizami pravzaprav sploh niso razpolagali.

NATAŠA HLAJ

Več o tem lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Primorskih novic.

V Dubrovniku je lani od  ladijskih turistov v mestno blagajno kapnilo 35 milijonov evrov.
V Dubrovniku je lani od ladijskih turistov v mestno blagajno kapnilo 35 milijonov evrov.Arhiv Pn