Rastlinjaki bi degradirali podobo ankaranske bonifike

SRMIN > Na dobrih 15 hektarov velikem območju med Srminom in Ankaranom, ki ga ima že dobra tri desetletja v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Robert Kaligarič prideluje zelenjavo in sadje.

“Brez rastlinjakov več ne gre”

Zaradi vse bolj muhastega vremena se je odločil, da dobra dva hektara in pol sadovnjakov prekrije z zaščitno mrežo proti toči, na zemljišču na drugi strani reke Rižane pa postavi približno 2000 kvadratnih metrov velik montažni rastlinjak, v katerem bi lahko skozi vse leto prideloval zelenjavo. “Brez rastlinjakov in protitočne zaščite enostavno več ne gre,” pravi. Toča, pozeba, moča ... Narava je v zadnjih letih terjala že prevelik davek. “In če želiš biti konkurenčen tujini, moraš zelenjavo gojiti v rastlinjakih, saj lahko edino v zaščitenem prostoru pridelaš kakovostno robo,” pojasnjuje Kaligarič.

Kulturovarstveniki so proti

Ker je ankaranska bonifika po prostorskih aktih umeščena v varovano območje kulturne krajine, je moral sklad kmetijskih zemljišč za postavitev montažnega plastičnega rastlinjaka od piranskega zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Zavod je izdal negativno odločbo, z obrazložitvijo, da “bi bil omenjeni poseg v očitnem neskladju s kulturno-krajinsko podobo celotnega območja” in bi predstavljal “degradacijo kulturne krajine”. Rastlinjaki bi na izvedbeni ravni predstavljali znatno odstopanje od tradicionalne oblike kmetovanja, saj v varovanem prostoru takih objektov ni, še piše v obrazložitvi.

Robert Kaligarič je šokiran. “Pa ne samo jaz, tudi ostali pridelovalci zelenjave v Istri so šokirani. Marsikdo pridobi soglasje za poseg v prostor, pa čeprav ga po vsej logiki ne bi smel, marsikdo gradi kar brez vseh soglasij, pa ostane nekaznovan, ko pa želi kmet postaviti montažni rastlinjak, ki bi mu zagotavljal nemoteno pridelavo zelenjave, ne, tega pa se ne sme,” ne more razumeti Kaligarič.

Sprašuje se, zakaj so rastlinjaki, ki dejansko odražajo kmetijsko rabo zemljišč na ankaranski bonifiki, tako zelo moteči. “Nedaleč stran so ogromni rezervoarji za gorivo od Istrabenza, naprej proti Ankaranu je veliko nasutje mulja, govori se, da naj bi pod vrhom Srmina kmalu odprli kamnokop oziroma naj bi tam mleli kamenje ... Mislim, da vse to veliko bolj degradira podobo krajine kot pa rastlinjaki,” je ogorčen.

Polena pod noge kmetom

Ogorčen je tudi Robert Fakin, direktor Kmetijske zadruge (KZ) Agraria. Kaligarič je eden njihovih največjih zadružnikov. “Stalno jočemo, da je samooskrba v Sloveniji nezadostna. A namesto da bi poskrbeli za to, da bi domač kmet pridelal čimveč zelenjave, in to kakovostne, ga z birokratskimi predpisi pri tem omejujemo. Pa kako lahko nekdo trdi, da bi rastlinjak skazil podobo krajine na ankaranski bonifiki? Zdi se, kot da izdajatelj odločbe ne pozna dejanskega stanja na terenu,” je oster Fakin.

Negativna odločba za postavitev rastlinjakov je Kaligariču odvzela vsakršno upanje, da bi mu kulturovarstveniki dovolili postavitev protitočne zaščite nad sadovnjaki, nedaleč stran od restavracije Al Mulin. Obe naložbi - postavitev rastlinjaka na levem bregu Rižane in zaščita proti toči, sta ocenjeni na skupno 100.000 evrov. “Namesto da bi že urejal vso potrebno dokumentacijo za kredit in za razpise in se čimprej lotil dela, imam zdaj zvezane roke,” je razočaran.

Sklad se ni pritožil

A kot kaže, se njegovi načrti ne bodo izšli. Sklad kmetijskih zemljišč se namreč na odločbo zavoda ni pritožil. “Zakupniki zemljišč, s katerimi gospodari sklad, so dolžni zemljišča obdelovati v skladu s predpisi in zakonodajo ter pri tem upoštevati tudi vse veljavne omejitve,” pojasnjujejo. Omejitve so bodisi okoljevarstvene bodisi v povezavi z zaščito kulturne krajine ter omejitve na območjih Nature 2000. “Ne glede na to, ali se sklad s takšnimi omejitvami strinja ali ne, jih mora pri svojem delu upoštevati,” pravi Anka Stopinšek,višja svetovalka na skladu.

Za komentar smo povprašali tudi republiški zavod za varstvo kulturne dediščine. Njihove odgovor še čakamo.

PETRA VIDRIH