Različna mnenja o podaljšanju steze Aerodroma Portorož
Konec maja je vlada prižgala zeleno luč za pripravo prostorskega načrta za Aerodrom Portorož. Po projektih naj bi tamkajšnjo vzletno-pristajalno stezo podaljšali za približno 200 metrov, tako da bi bila v prihodnje dolga 1400 metrov. Prav to pa je v javnosti že sprožilo različne odzive o smotrnosti tovrstnih načrtov in njegovih morebitnih negativnih vplivih na bližnjo okolico, predvsem Krajinski park Sečoveljske soline.
SEČOVLJE >Robert Krajnc, direktor družbe Aerodrom Portorož meni, da je podaljšanje steze nujno zaradi večje varnosti ter prihoda večjih letal oziroma letal, ki sedaj vzletajo in pristajajo pod določenimi omejitvami.
S podaljšanjem steze bi lahko povečali nabor letal in z njimi letalskih družb, tako da bi v Sečovljah lahko pristajala domala vsa turbopropelerska letala iz regije. In ob tem ne gre prezreti pozitivnega učinka za potrošnike, saj več zasedenih sedežev na letalu za njih posledično pomeni cenejšo letalsko vozovnico.
Potnike v Portorož in ne čez mejo
Alojz Jurjec, direktor podjetja Soline - pridelava soli, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline in je najbližji sosed letališča, pa meni: “Zavzemamo se za razvoj letališča, ki ne bo na škodo parka. Podpiramo potniško letališče za prevoz turistov v Portorož, ne moremo pa pristati na nobeno podaljševanje steze v območje parka, saj bi to pomenilo delno opustitev pridelave soli, izgubo več deset delovnih mest in motnjo za krajinski park.“
Pomembna je naklonjenost okolja
Za mnenje pa smo povprašali še Thiesa C. Bruhna, direktorja hotela Kempinski Palace Portorož, ki podaljšanje steze pozdravlja. Nekoliko manj je posegu naklonjena mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green. Njen predsednik Vojko Bernard se sprašuje, katere so dejanske namere vlagateljev in zdajšnje slovenske vlade. “S to posodobitvijo bi pridobili, tako kot na letališču v Lescah, povečanje letov prek parka z aerotaksiji ter pristajanje in vzletanje večjih letal, ki bodo hrupnejša od sedanjih letal,” opozarja.
LEA KALC FURLANIČ
Več o tem lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
