Razvpiti oljčnik je še naprej Markočičev

IZOLA > “Ko so med interesenti za zakup začele padati pritožbe, sem se odločil, da nima nobenega smisla vztrajati in sem umaknil vlogo za predčasno prenehanje zakupa. Zadovoljen sem, ker sem v to uspel prepričati tudi otroke, tako da bom ta oljčnik skupaj z njimi še naprej obdeloval,” je včeraj za Primorske novice povedal Danilo Markočič, glavni akter zgodbe o razvpitem oljčniku na Ronku, v katerem je cenilka vrednost oljčnega drevesa ocenila na več kot 400 evrov, skupaj pa bi nov zakupnik Markočiču moral izplačati kar 243.719 evrov.

Pobega: “Cenilka je naredila vse narobe”

To delno potrjujejo na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. “Ponovljen postopek oddaje zemljišča v zakup še ni zaključen, je v fazi reševanja dveh pritožb, zato dokončnega odgovora še ne moremo dati. Zaenkrat je zakupnik še vedno Danilo Markočič,” nam je odgovoril Martin Brus, vodja sektorja za kmetijstvo SKZG.

Damijan Pobega, član komisije cenilcev

“Oljčnik je v solidnem stanju, a brez vsakršnih presežkov. Vreden je približno 20.000 evrov.”

Medtem je svoje delo končala tudi komisija združenja cenilcev kmetijstva, ki je ugotovila, da v tem postopku cenilka Ema Zadel ni spoštovala zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa področje zakupa. “Ni upoštevala zakonodaje, ni ugotovila pravilnega dejanskega stanja, prirejala je cenitvene metode, njeni izračuni so napačni, ocene so absolutno prenapihnjene. Pravzaprav je cenilka v cenitvi naredila narobe vse, kar se je dalo narediti narobe,” je bil oster Damijan Pobega, član omenjene komisije.

Ta je bila ustanovljena po prijavi na Združenje sodnih cenilcev in izvedencev kmetijske stroke Slovenije (ZSCIkmet) in je preverjala, kako je cenilka prišla do tako astronomske vsote. S tem je komisija, ki jo je sestavljala trojica cenilcev iz slovenske Istre, ki se dobro spoznajo na oljke, končala svoje delo, saj na njene ugotovitve ni možna pritožba.

Prvi razpis so razveljavili

Danilo Markočič, ki je imel oljčnik na Ronku v zakupu 30 let, se je spomladi odločil, da ga bo vrnil skladu kmetijskih zemljišč. 243.179 evrov, kolikor je bila ocenjena vrednost, je bilo pripravljeno plačati zgolj podjetje BM 21, prav tisto, ki je lani od izolske občine kupilo obsežno zazidalno zemljišče. Zato so se pojavila ugibanja, da gre za dogovorjen posel, z nakupom oljčnika pa bi podjetje vrnilo uslugo županu. Sklad je moral nato zaradi procesnih napak razveljaviti razpis, na ponovljenega pa se omenjeno podjetje po premisleku ni prijavilo.

Ema Zadel: “Komisija nima pristojnosti”

Postopek se nadaljuje na častnem razsodišču združenja cenilcev, kjer Zadelovo, ki ima možnost izjasnitve, lahko kaznujejo z opominom, strogim opominom ali izključitvijo iz stanovskega združenja. Cenilka Ema Zadel je že pred časom pojasnila, da je v vrednost oljčnika poleg neamortizirane vrednosti (tudi samo jo je postavila na približno 20.000 evrov) vračunala še donosno vrednost, kapitalizirano vrednost in marketinško vrednost, zato je bil znesek več kot desetkrat višji.

“Da je ocenjena vrednost realna in tržna, dokazuje, da se je na dvakrat ponovljeni javni razpis za zakup oljčnika prijavilo kar osem potencialnih kupcev. Skupna vrednost 20.000 evrov za 560 dreves je tržno povsem nesprejemljiva cena, saj bi si kupec že s prvim pridelkom pokril naložbo,” na očitke odgovarja Zadelova.

Poleg tega pa še trdi, da ni v pristojnosti komisije ZSCIkmet ugotavljanje skladnosti cenilnih poročil in zakonitosti delovanja cenilcev. “Poslala sem ugovor zoper odločitve upravnega odbora našega združenja, saj ZSCIkmet nima nobene pravne podlage, da proti cenilcem uvede kakršenkoli postopek nadzora ali preverjanja, a mi sploh niso odgovorili. To pristojnost nadzora ima zgolj sodna veja oblasti,” trdi Ema Zadel.

Sklad je privilegiral dosedanjega zakupnika

Komisija je ugotovila tudi bistvene napake v delu sklada. “Obstaja utemeljen sum, da je bil dosedanji zakupnik s strani sklada privilegiran. Na skladu se ne držijo dikcije zakona, ki določa, da zakupniku ob predčasnem prenehanju pogodbe pripada odškodnina za neamortizirana vlaganja, saj so v internem skladovem pravilniku leta 2018 izbrisali besedico 'neamortizirano', tako da je ta pravilnik sedaj v neskladju z zakonodajo,” pojasnjuje Pobega. Seveda je zgolj naključna podrobnost, da je sklad pravilnik spremenil prav na pobudo društva oljkarjev, ki ga je takrat vodil Danilo Markočič.

Za odziv na očitke smo vprašali tudi sklad kmetijskih zemljišč. “Stališča združenja cenilcev bo sklad komentiral, ko nam jih bo združenje posredovalo,” nam je odpisal Martin Brus, vodja sektorja za kmetijstvo SKZG.