Rdeči križ Slovenije je glede Arije prepričan v svoj prav

Istra
, posodobljeno:

V Rdečem križu Slovenije (RKS) so prepričani, da so v primeru gradnje hotela Arija na Debelem rtiču s svojim “pravočasnim, intenzivnim in učinkovitim” ukrepanjem zaščitili tako organizacijo kot tudi javni interes ter tako upravičili vsa sredstva, ki jih bodo za izvedbo naložbe prejeli od države, Fiho in EU.

V Rdečem križu Slovenije zanikajo  nepravilnosti v zvezi z gradnjo hotela Arija.
V Rdečem križu Slovenije zanikajo nepravilnosti v zvezi z gradnjo hotela Arija.

LJUBLJANA> RKS se v današnjem sporočilu za javnost odziva na nedavne navedbe Večera, po poročanju katerega je pri gradnji zdravilišča RKS na Debelem rtiču nastala vrsta nepravilnosti. Policija pa naj bi že vodila predkazenski postopek.

Policija ne preiskuje Rdečega križa Slovenije

V RKS so danes poudarili, da policija ne preiskuje RKS kot organizacijo. Je pa RKS sprožil prijavo in sodni postopek zoper bivšega sodelavca Alojza Unetiča, ki je bil kot pooblaščena oseba odgovoren za pravilnost izvedbe gradnje hotela. Policija tako sicer zbira informacije tudi na RKS, “vendar nikakor ne v smeri nepravilnosti njegovega poslovanja ali odgovornosti njegovega vodstva”.

Štirimilijonska terjatev do Vegrada

Na RKS tudi poudarjajo, da v članku omenjen dolg Vegrada ne predstavlja gotovinskega dolga, temveč prijavljeno terjatev RKS do Vegrada v stečajnem postopku. RKS predvideva, da bo vse napake pri gradnji saniral, in sicer z drugim izvajalcem, s predvidenimi stroški v višini slabega milijona evrov. Predvidene stroške pa bodo pokrili iz zadržanega 10 odstotnega pogodbenega zneska in ne iz svojega žepa.

RKS je po lastnih navedbah v stečajno maso Vegrada prijavil terjatev v višini dobrih štirih milijonov evrov, v kar je vključena tudi gospodarska škoda zaradi nedelovanja hotela, predvideni stroški odprave napak in pomanjkljivosti, penali zaradi zamude pri dokončanju del, stroški dodatnega podaljšanja nadzora pri gradnji ter še nekaj dodatnih stroškov.

Zavajanje

Glede bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih del trdijo, da je bil RKS zaveden, saj le ta ni bila skladna z razpisno dokumentacijo in je kot enega od zahtevanih kumulativno izpolnjenih pogojev za njeno vnovčitev zahtevala tudi izdano uporabno dovoljenje, kar pa je med gradnjo in v okviru vsebine tovrstne garancije nemogoč pogoj.

Pred pretekom veljavnosti te bančne garancije je RKS od Vegrada neuspešno zahteval njeno podaljšanje, kar zaradi likvidnostnih težav niso uspeli zagotoviti, še navajajo v organizaciji.

RKS je plačeval podizvajalcem

Zavračajo tudi trditev, da RKS ni plačeval neposredno podizvajalcem. Za vsa dela, za katera je bila sklenjena tripartitna asignacijska pogodba, je RKS opravljena dela plačal neposredno podizvajalcem. Tista dela, ki jih je Vegrad že predhodno uveljavljal in jih imel v nadaljevanju tudi plačana, pa RKS ni in jih ne more plačati podizvajalcem, saj bi v tem primeru dela plačal dvakrat.

Priznavajo napake zaradi naglice

Pojasnjujejo še, da je RKS ob pojavu težav na podlagi dejanskega stanja ocenil, da bi bila prekinitev gradnje med samo izvedbo neracionalna in je zato zavzel stališče, da se gradnja čim prej zaključi.

Pritrjujejo pa trditvi, “da je takratno vodstvo RKS zastopalo stališče, da je investicijo potrebno čim prej zaključiti, iz te naglice pa izhaja mnogo kasnejših napak, ki se nanašajo na pomanjkljivo projektno dokumentacijo, pomanjkljiv investicijski elaborat, manjkajočo finančno konstrukcijo investicije.”

STA