Redarji in inšpektorji skupaj tudi zaradi državnega denarja
O tem, da bi tri istrske občine ustanovile skupni Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR), je že dolgo govora. Nedavno so pripravili predlog odloka o ustanovitvi skupne službe, v prvem branju ga je že sprejel izolski občinski svet. Dokončno naj bi ga potrdil po 30-dnevni obravnavi. Za koprsko in še posebej piransko občino pa se zdi, da se jima s projektom ne mudi.
ISTRA> Marko Unterlechner, vodja tako imenovane projektne skupine za uresničitev skupnega opravljanja nalog MIR, sicer pa neformalni direktor izolske občinske uprave, pravi, da bi s skupno službo povečali strokovnost dela in zmanjšali stroške delovanja občinskih uprav. “Za občane to ne pomeni nobene razlike. Inšpektorat bo deloval na treh izpostavah, v Izoli še nadalje na Postojnski ulici,” je zagotovil občinskim svetnikom.
Na vprašanje, kdaj se bo predlog o ustanovitvi skupnega organa znašel v klopeh koprskega in piranskega občinskega sveta, v koprski službi za odnose z javnostmi odgovarjajo, da predvidoma decembra. V piranski službi pa pravijo, da ne vedo, kdaj, češ da so skeptični do ustanovitve medobčinskega inšpektorata in redarstva, ker ne vedo, koliko časa bo država še subvencionirala delovanje skupnih organov.
Država bi primaknila 740.000 evrov
Prek MIR naj bi kasneje vzpostavili pokrajino. V Sloveniji imajo skupni inšpekcijski nadzor v 183 občinah (prek 35 skupnih občinskih uprav), redarstvo pa v 151 občinah (30 skupnih občinskih uprav). Združevanje nalog občinam omogoča zakon o njihovem financiranju. Tistim, ki vzpostavijo skupno opravljanje določenih nalog občinske uprave, država zagotovi polovico zneska, ki ga leto poprej porabijo za financiranje skupnih nalog.
Po tej logiki bi država medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu leta 2014 namenila 740.000 evrov. Unterlechner ocenjuje, da bi skupni organ za svoje delo prihodnje leto potreboval poldrugi milijon. Največ denarja bi porabili za plače in enkratne materialne stroške za nabavo novih pečatov, tabel na stavbah, oznak na vratih uradnikov in podobno. Sedež MIR bi bil v Kopru. “Potreben pa bi bil rebalans občinskih proračunov in ustrezno informiranje občanov,” navaja Unterlechner.
Delitev stroškov: polovico Kopru
Občine bi si stroške skupne uprave razdelile glede na število zaposlenih. Polovico naj bi prispevala koprska občina, izolska in piranska po četrtino. Po Unterlechnerjevih besedah je na izolskem inšpektoratu in redarstvu zaposlenih deset ljudi.
Neodvisni svetnik Darko Grad je priporočil, naj pred drugim branjem podrobneje opredelijo odnos med MIR in župani, češ da se je v Ljubljani nedavno izkazalo, da morajo redarji ravnati po ukazih župana. Izolski odbor za gospodarstvo in finance pa je predlagal, naj trije istrski župani v dveh mesecih po sprejetju odloka pripravijo ustrezni akt o sistematizaciji. Zatem naj imenujejo vodje bodoče skupne uprave.
MIRJANA CERIN