Reka novih upokojencev se je v zadnjem času umirila

PORTOROŽ > Zadnja pokojninska reforma daje rezultate, a ti so vidni postopoma, ker ni bilo ostrih rezov. “Konec leta 2012 je v pokoj pohitelo 25.000 ljudi, da bi še ujelo stare pogoje. Zdaj se je rast prepolovila, lani je bilo 14.000 novih upokojencev. Problem pa je v tem, ker je zavarovancev, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, premalo v primerjavi s številom upokojencev,” je na okrogli mizi o finančni vzdržnosti pokojninskega sistem v Portorožu povedal generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjan Papež.

Odhajajočih veliko več kot prihajajočih

Tepejo nas demografska gibanja, svoje je seveda prispevala tudi kriza. Število delovno aktivnega prebivalstva se zmanjšuje in razmerje bo v prihodnjih letih še slabše. “Generacije, ki odhajajo v pokoj, so neprimerno večje od tistih, ki prihajajo. Pokojninska blagajna mora biti dolgoročno vzdržna. Po letu 2023 začneta masa za pokojnine in delež v BPD strmo naraščati, to pa odseva tudi v kazalcih. Zato Slovenija tudi dobiva tovrstna priporočila,” je opozorila Eva Zver iz urada za makroekonomske analize in razvoj.

Sedanji pokojninski sistem bo verjetno zdržal še slabih deset let, vmes pa moramo pripravljati novo reformo. Ta bo morala biti celovitejša, ne bo zadoščalo le podaljševanje pokojninske dobe. Treba bo okrepiti tako imenovani drugi steber in spodbujati pokojninsko varčevanje. Na ministrstvu za delo razmišljajo, kako bi davčne olajšave za to v prihodnosti naredili bolj privlačne. Tisti, ki pokojninsko varčujejo, imajo na koncu olajšavo pri dohodnini, a menda na to prehitro pozabijo.

“Morda bi se bolje obnesel sistem neposrednih finančnih spodbud. Namesto sedanjih olajšav, ki jih pravzaprav ne opazimo, bi država lahko dala upravičencem nek znesek na ta račun, denimo 200, 300 evrov. To bi bilo bolj vidno kot dohodninska olajšava,” je eno izmed možnosti orisal Andraž Rangus z ministrstva za delo.

Na prostovoljno varčevanje jih misli premalo

Zgovoren je tudi podatek, da te olajšave trenutno niso izkoriščene niti polovično. Ko je bilo pred petimi leti prvič mogoče dvigniti denar, privarčevan v okviru kolektivnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, se je za to odločilo veliko ljudi, čeprav so zavoljo davkov izgubili skoraj polovico zneska. “Denar so dvigovali tisti, ki so jim zneske vplačevali delodajalci, sami pa niso nič prispevali. Namesto 10.000 evrov so po davkih dobili 5000 - pa kaj! Če bi denar sami vplačali, ga najbrž ne bi dvignili,” je ocenil Papež.

A vloga drugega stebra bo v prihodnosti le še naraščala. “Postopno bo drugi steber postal obvezen. Dolgoročno se temu ne bomo mogli izogniti,” je prepričan Rangus.

SONJA RIBOLICA