Rektorska konferenca za dodatnih 50 milijonov evrov za visoko šolstvo

KOPER > Rektorji so opozorili, da je sedemletno zategovanje pasu, prekinjeno z rahlo sprostitvijo v letu 2016, slovensko znanost in univerzitetno izobraževanje pripeljalo do skrajne točke trdoživosti. V takih finančnih razmerah pa slovenske univerze ne morejo več opravljati svojega poslanstva, so povzeli na Univerzi na Primorskem, ki predseduje rektorski konferenci in je tudi gostila torkovo sejo.

Kot so poudarili v rektorski konferenci, se bo namreč šele z dodatnimi 50 milijoni evrov vsota denarja, upoštevaje inflacijo in obljubljeno povečanje plač, izenačila z letom 2011. To bo tudi v skladu z obema strateško-razvojnima dokumentoma s področja visokega šolstva in znanosti - resolucijo o raziskovalni inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in resolucijo nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020. V skladu z dokumentoma bi morala Slovenija za visoko šolstvo in znanost nameniti dva odstotka BDP, trenutno pa zanju namenja manj kot odstotek.

Dodaten denar bodo univerze namenile za posodobitev zastarele raziskovalne opreme z namenom ohranitve stika z znanstveno razvitim svetom, kadrovsko pomladitev s posebnim poudarkom na povratku vsaj dela slovenske znanstvene diaspore ter za posodobitev študijskih programov v skladu s prihodnjimi družbenimi potrebami.

Glede vprašanja razpisov raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev je rektorska konferenca sklenila predlagati, da se mentorstvo mladim raziskovalcem omogoči tudi raziskovalcem, ki niso vključeni v raziskovalne programe, obenem pa naj se z dodatnim denarjem omogoči formiranje novih raziskovalnih programov.

Rektorska konferenca bo resornemu ministrstvu predlagala tudi proučitev spremembe prijavno-vpisnega postopka, v skladu s katerim bi imeli kandidati možnost treh enakovrednih želja s končno izbirno po rezultatih mature.

Člani rektorske konference so se seznanili s predlogom meril in obrazcev za akreditacijo študijskih programov, ki jih je pripravila Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu. Ugotovili so, da merila in obrazci še ne vsebujejo vseh medsebojno usklajenih elementov, o čemer bodo obvestili agencijo.

So pa člani rektorske konference podprli projekt COBISS.Net in se seznanili z možnostmi sodelovanja treh slovenskih univerz z Evropsko mladinsko kartico, ki bi mladim omogočila koriščenje ugodnosti različnih ponudnikov, so sporočili s primorske univerze.

STA