Reševanje klasnate tavžentrože
Med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem pri Ankaranu se na približno sedmih hektarjih razprostira edini sredozemski slani travnik v državi. Med rastlinami slanoljubnih vrst tam - in nikjer drugje v Sloveniji - uspevata tudi obmorski lan in klasnata tavžentroža. Slednje je ostalo le še nekaj primerkov. Prostovoljci, ki so v minulih dneh pokosili in očistili slani travnik, upajo, da so s tem preprečili njeno izginotje.
ANKARAN> Nekoč je funkcijo košnje opravljalo morje, ki je travnik večkrat preplavilo in odneslo odmrle rastlinske dele. Vendar je človek morje ukrotil, njegovo naravno moč je zaustavil predvsem z gradnjo pristanišča. Tla travnika je vse bolj prekrivala suha trava, razraščale so se lesne trajnice. “Rastline, ki vsako leto ponovno vzklijejo iz semena (enoletnice), niso več imele ne prostora ne svetlobe, da bi se prebile iz goste zarasti. Klasnata tavžentroža bi v nekaj letih izginila, če ne bi takoj ukrepali,” opozarja Barbara Vidmar iz piranske enote Zavoda RS za varstvo narave.
Sredi poletja so prečesali travnik in okrog vsake najdene tavžentrože v premeru 40 do 50 centimetrov ročno poželi ločje in travo. Ugotovili so, da bi bilo veliko učinkoviteje, če bi zaraščanje zaustavili s strojnim mulčenjem oziroma z izkopavanjem, česar so se lotili pred nekaj dnevi.
Glavno vlogo pri tem so imeli člani Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). Izkopali in izpulili so najdebelejše primerke amorfe, najbolj invazivne grmovnice, ki se je bohotila na travniku. Travnik so nato mulčili, tako da so odstranili še druge lesne vsiljivce (dren, kalina, ozkolistni jesen) in trstičje.
Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Društvom za ohranjanje naravne dediščine Slovenije že od leta 2006 skrbi za čiščenje edinega slovenskega slanega travnika na Sv. Nikolaju pri Ankaranu.
“Pričakujemo, da se bo prihodnje leto število klasnatih tavžentrož podeseterilo, obmorski lan pa bo še bolj izstopal s svojo živo rumeno barvo,” pravi Barbara Vidmar. V Zavodu načrtujejo, da bodo enako ravnali vsako tretje leto.
Kot pojasnjuje Barbara Vidmar, je Sv. Nikolaj poseben habitat s slanoljubnimi rastlinami, ki cvetijo bistveno kasneje kot večina rastlin, to je jeseni. Hkrati je to močvirno območje, zato je težko najti ustrezen termin za košnjo travnika. Ko to omogočajo sušne razmere, rastline še cvetijo in plodijo. Ko semena že padejo na tla in bi bil ugoden čas iz vidika rastlin, pa navadno že nastopi deževno obdobje in je travnik že poplavljen. Zato je po mnenju Zavoda posebej dragoceno sodelovanje članov DOPPS, ki iz bližnjega Škocjanskega zatoka ob nekajdnevni sončni napovedi pozno poleti ali jeseni stopijo v akcijo. NK