Resnica mora biti del zgodovinskega spomina

Istra
, posodobljeno:

“Tudi letos smo se zbrali, da obudimo spomin na osvoboditev vseh koncentracijskih taborišč po Evropi. Želimo si, da tega, kar se je tam dogajalo, ne bi nikdar pozabili. Kot tudi tega, da je bila ljubezen do domovine naša največja vrednota, za katero smo se borile in trpele.”

18. srečanja v Portorožu so se udeležile nekdanje interniranke iz vse Slovenije. Skrajno desno v prvi vrsti sedi Marta Peljhan.
18. srečanja v Portorožu so se udeležile nekdanje interniranke iz vse Slovenije. Skrajno desno v prvi vrsti sedi Marta Peljhan.

PORTOROŽ>S temi besedami se je včeraj začela osrednja slovesnost tradicionalnega vseslovenskega srečanja nekdanjih internirank v Portorožu.

“To je zame najlepši dan v letu,” nam je pred proslavo zaupala 89-letna Marta Peljhan iz Kopra. “Vsako leto pridem v Portorož, da se srečam s svojimi sotrpinkami. Z nekaterimi smo ostale v stikih, z drugimi se vidimo bolj poredko ... Po tolikih letih je trpljenje pozabljeno; ko se srečamo, smo vesele, da smo se ponovno dobile skupaj,” je pojasnila in dodala, da jih je ta tragična izkušnja povezala za zmeraj.

V nacističnem taborišču Ravensbrück je bilo med letoma 1938 in 1945 zaprtih 132.000 žensk, med njimi 2230 Slovenk (več kot 200 jih je tam umrlo). Med drugo svetovno vojno so kar 63.000 Slovenk in Slovencev odpeljali v različna taborišča.

Marta Peljhan, doma iz Šturij pri Ajdovščini, je pri rosnih 22 letih okusila vse grozote nacifašizma. 12. januarja 1945 so jo z vlakom odpeljali v takrat največje žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück v Nemčijo ... A kot pravi, bi šla še enkrat skozi vse trpljenje, če bi se bilo potrebno boriti za svoj narod.

“Vaše spomine moramo ohraniti in jih prenašati prihodnjim rodovom. To je naša dolžnost. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi s potvarjanjem zgodovine izničil vaše trpljenje,” je Marti in njenim sojetnicam iz taborišč Rawensbrück in Auschwitz obljubil piranski župan Peter Bossman. Da je ohranjanje spomina na njihovo trpljenje še kako pomembno, je poudaril tudi slavnostni govornik, predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. Dejal je, da mora biti resnica del zgodovinskega spomina, to pa se da zagotoviti s poštenostjo, da se dogodke pojasnjuje v pravi časovni in vzročni povezanosti. “Vselej moramo dobro razumeti korenine zla, časovna zaporedja, vzročne zveze in vse to znati pošteno pojasniti. Samo tako bomo gojili zgodovinsko resnico,” je prepričan Türk.

Kulturni program na proslavi sta oblikovala Orkester slovenske vojske in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki letos obeležuje 40-letnico svojega delovanja. Stoječe ovacije pa si je za doživeto recitacijo prislužil starosta slovenskih gledaliških in filmskih igralcev, 93-letni Aleksander Valič, ki je tudi sam okusil strahote druge svetovne vojne. PETRA VIDRIH