Restavratorji v piranski cerkvi razkrivajo izvirno neogotsko poslikavo
V pokopališki cerkvi sv. Mohorja in Fortunata na zgodovinskem piranskem pokopališču od konca avgusta potekajo konservatorsko-restavratorska dela, s katerimi restavratorji postopoma razkrivajo in ohranjajo prvotno dekorativno poslikavo iz 19. stoletja. Poseg izvaja ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, vrednost del pa znaša nekaj manj kot 25.000 evrov.
Restavratorji v pokopališki cerkvi sv. Mohorja in Fortunata razkrivajo izvirno neogotsko poslikavo.
Foto: Okolje PiranPIRAN • Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zasnovana sredi 19. stoletja v neogotskem slogu. Njeno notranjost zaznamujejo profilirana rebra, štukaturni elementi in dekorativne poslikave, ki so jih skozi čas večkrat prekrili z novejšimi opleski. Raziskave so pod njimi razkrile prvotno poslikavo v tehniki secco z motivi modrega zvezdnega neba, iluzionistične arhitekture ter imitacij kamna in marmorja.
Pred začetkom del so strokovnjaki izvedli sondiranja in preizkuse različnih metod odstranjevanja kasnejših barvnih plasti. Ugotovili so, da je izvirna poslikava kljub lokalnim poškodbam razmeroma dobro ohranjena, vendar na posameznih mestih zelo občutljiva. Največji težavi sta slaba oprijemljivost barvnih plasti ter luščenje in prašenje preslikav, zlasti v nišah.
Plast za plastjo do prvotne podobe
Z obnovo notranjosti pokopališke cerkve postopoma vračajo podobo, ki je bila desetletja skrita pod kasnejšimi nanosi barve. Vsaka odstranjena plast tako razkriva delček njene prvotne neogotske zgodbe in pomembnega segmenta kulturne dediščine piranskega pokopališča.
Z obnovo notranjosti pokopališke cerkve postopoma vračajo podobo. Tako se je začelo ...
Foto: Okolje Piran
... tako je bilo vmes ...
Foto: Okolje Piran
... in tako potem.
Foto: Okolje PiranGlavnino del predstavlja postopno odstranjevanje kasnejših preslikav in odkrivanje originalne dekoracije na stenah, svodu in štukaturnih elementih. Zaradi različnih materialov in stopnje ohranjenosti morajo način dela prilagajati posameznim površinam. Na nekaterih delih preslikave odstranjujejo mehansko s skalpelom, drugje z mehkejšimi postopki, ki minimalno posegajo v občutljivo originalno plast. Posebno previdni so na modri poslikavi svoda z zvezdami, kjer je prvotna barvna plast posebej občutljiva.
Ob odkrivanju poslikav tudi utrjujejo oslabljene barvne plasti, kitajo poškodovane dele ter po potrebi retuširajo in tonirajo. Namen posega ni ustvariti nove podobe prostora, temveč ohraniti čim več izvirne poslikave in ponovno vzpostaviti njeno berljivost, pri čemer ostajajo posegi strokovno nadzorovani in čim manj invazivni.
Praktično izobraževanje nove generacije restavratorjev
Dela izvaja ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na terenu sodeluje od šest do osem študentk konservatorstva-restavratorstva pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta. Projekt tako poleg varovanja pomembne kulturne dediščine predstavlja tudi dragoceno praktično izkušnjo za prihodnje konservatorke-restavratorke.
Pokopališka cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Foto: Okolje PiranDela bodo ob stalni prisotnosti najmanj petih izvajalcev trajala do začetka oktobra, ob večjem številu sodelujočih konservatorjev-restavratorjev pa jih lahko zaključijo tudi prej. Vrednost konservatorsko-restavratorskih del znaša 24.725,20 evra brez DDV.