Revolucija v Jernejevem kanalu

SEČA>Jelica Grčar in njen mož Igor imata v Jernejevem kanalu privezano plovilo in sta zaradi tamkajšnjega nevzdržnega stanja nelegalnih privezov županu Petru Bossmanu tudi poslala dopis. “Opozorila sva, kaj se že leta dogaja v kanalu in navedla nekaj predlogov, kako bi lahko to uredili. Predvsem pa meniva, da bi to plačilo za izkoriščanje prostora, ki ga omenja piranska občina (o njem smo v PN poročali včeraj, op. av.), ne koristilo in bilo celo diskriminatorno do lokalnih lastnikov plovil,” sta prepričana Grčarjeva.

Želijo si urejenega statusa v kanalu

Dodajata, da lokalni lastniki že tako ali tako kot občani plačujejo vse prispevke, s svojimi čolni pa se vozijo le tu in tam. Zakaj bi se jim torej zaračunavalo enako kot neobčanom, ki za povrh še prenočujejo na plovilih, odmetavajo smeti, hodijo na stranišče v bližnji gozd, parkirajo avtomobile ob cesti? Tako rekoč vse zastonj?

Igor Grčar ocenjuje, da bo, če bo do vpeljave tega prispevka res prišlo, med lastniki plovil nastopila prava revolucija. Predvsem, če bo znesek višji, kot je cena komunalnega priveza v bližnji Marini, denimo. Tam v kanalu Fazan plačujejo od 245 do 695 evrov letno. Na JP Okolje je letos 160 vlog (lani 137) za komunalne priveze v občini, sicer je privezov v treh pristaniščih 620.

“Kaj pa naj bi nam občina ponudila za to vsoto? Mi si želimo urejenih privezov za naša plovila in zato smo pripravljeni tudi plačati. Nemogoče je, da občina nekaj zaračuna, za to pa ne bo ponudila ničesar,” še dodaja Igor Grčar. Njegova žena pa, da je bilo doslej že veliko prizadevanj za ureditev stanja v kanalu, predvsem s strani vodje krajinskega parka Andreja Sovinca, vendar ne pri okoljskem ministrstvu ne pri piranski občini niso padla na plodna tla. Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor (MOP) opozarja, da država preprosto ni imela dovolj denarja, da bi obnovila Jernejev kanal. Alojz Jurjec, direktor podjetja Soline, ki je upravljalec Krajinskega parka Sečoveljske soline, kamor sodi Jernejev kanal, pa je kritičen, da se je MOP izogibalo tej odgovornosti, ker so bili nekateri lastniki plovil tako agresivni, da so tožili za motenje posesti, ko je kdorkoli tikal njihove lesene pomole.

”Skrajni čas je, da se občina loti zadeve, a ne na tak način. Naj začne pri zaračunavanju turistične takse in prispevka za komunalno ureditev za neobčane v kanalu. In naj redarji vendarle sankcionirajo nepravilno parkiranje, cesta ob kanalu je namreč povsem uničena,” je ogorčena Grčarjeva.

Iščejo sporazumno rešitev

Z občine pojasnil še nismo prejeli, iz županovega kabineta sporočajo, da je problematika Jernejevega kanala ena od točk Bossmanovega predvolilnega programa, zato jo bo komentiral, ko se vrne z dopusta. Njegov pooblaščenec za projekt začasne ureditve v kanalu, podžupan Gašpar Gašpar Mišič, nam je po telefonu povedal, da si želijo kompromisne rešitve, tako da bodo zadovoljni vsi. In da se o višini morebitne uporabnine še niso pogovarjali.

Domačin Evelino Fatorič tudi meni, da zamisel plačila uporabnine ni dobra in bi bila nepravična do lokalnih lastnikov, ki imajo svoje barke tudi na kopnem, da le ne obremenjujejo kanala. Predvsem pa, da bodo lastniki plovil s to potezo razumeli, da gre za legaliziranje privezov in bodo po obnovi v lokalno pristanišče (tedaj bo na voljo pol manj privezov) zato zahtevali ostati v kanalu.

Črni privezi namenoma?

Fatorič predlaga, da se najprej uredi promet: “Potrebna je namestitev več prometnih znakov prepovedi parkiranja, postavitev količkov na izogibališčih in stalni redarski nadzor. Tak ukrep bi morda deloma zaustavil ljudi, da bi ne imeli več želje vezati svojega plovila v kanalu.” Predvsem pa je prepričan, naj bo osnova kakršnega koli postopka seznam plovil izpred nekaj let, saj jih je od tedaj veliko več v kanalu.

Zelo goreč pri ohranjanju zavarovanega območja Seče je pravnik Boris Cepuder, zastopnik društva za zaščito Seče in solin Pompa, ki poudarja, da je Jernejev kanal kot del krajinskega parka zaščiten po zakonu o ohranjanju narave, kar je povzeto tudi v občinskem odloku o krajinskem parku. Zato bi moral ostati prazen, le z lesenimi količki za priveze lokalnih ribiških čolnov. ”Menim, da so oblasti že pred leti začele namerno popuščati nelegalnim privezom in niso uredile statusa kanala, ta nered pa so izkoristile kot glavni argument za gradnjo marine. Tudi zdajšnji načrti ureditve niso ustrezni, saj kanal sodi v območje krajinskega parka, kakor kaže še veljavni državni prostorski načrt,” je jasen Cepuder.

LEA KALC FURLANIČ