Ribičem uspel dober ulov denarja iz EU
Izola je bogatejša za dve plovili, kupljeni z evropskim denarjem. Ne gre za ribiški barki, ampak za delovni plovili, katerih osnovna dejavnost bo ukrepanje v primeru nesreč in izlitij na morju. Kmalu bo izolsko floto dopolnilo še eno večje plovilo za prevoz potnikov. Vse tri pridobitve so rezultat uspešnega kandidiranja na razpis EU, ki ribiče spodbuja k diverzifikaciji dejavnosti.
IZOLA > Dejstvo je, da je rib v našem morju vse manj. Ribiči so tako primorani svoje mreže “metati” tudi v drugih dejavnostih, če želijo preživeti. EU jim pri tem ponuja roko, saj spodbuja ribiče, naj se čim bolj diverzificirajo in svojo osnovno dejavnost dopolnijo še s kakšno drugo. Nekateri ribiči so se v času mrtve ribiške sezone že preusmerili v turizem, drugi v gostinstvo, možnosti (in tudi denarja) za preusmeritev dejavnosti je še dovolj, pravi Tina Cerkvenik, upraviteljica lani ustanovljene Obalne akcijske skupine (OAS) Ribič.
Slovensko morje je na račun evropskega denarja bogatejše za šest novih polovil. Družba Fonda.si je iz nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za ribištvo - za trajnostni razvoj ribištva, nabavila fotovoltaično hibridno elektro plovilo Inti za turistične oglede ribogojnice in školjčišč, piranski ribič Dušan Kmetec je s tem denarjem preuredil manjše ribiško plovilo za prikaz ribolovnih tehnik, Pomorska šola je pridobila plovilo za potrebe Akvarija Piran, ploviloma Eko 1 in Eko 2 pa bo v Izoli družbo kmalu (najverjetneje že ta teden) delala večja ladja za prevoz potnikov Nova, ki jo že nestrpno pričakuje izolski ribič Robert Radolovič.
Zelo uspešni pri črpanju EU denarja
OAS je bila lani izbrana na razpisu ministrstva za kmetijstvo in s tem pridobila pravico do koriščenja 2,8 milijona evrov evropskega denarja. “Na začetku je bilo sicer nekoliko nezaupanja tako s strani ribičev kot lokalne javnosti, češ, iz te moke spet ne bo kruha, saj Slovenija ni najbolj uspešna pri črpanju evropskega denarja. No, na koncu se je pokazalo, da tokrat to ne drži,” je zadovoljna Cerkvenikova.
Na razpis OAS so se prijavili tako ribiči kot školjkarji in ribogojci ter tudi drugi, denimo pomorska šola iz Portoroža. Kar 15 od 17 prijavljenih projektov bodo letos spravili pod streho. Slovensko morje bo prav na račun tega razpisa bogatejše za šest novih plovil, med katerimi sta tudi 23,5 metrov dolgi in sedem metrov široki delovni plovili Eko 1 in Eko 2, ki sta trenutno - dokler jima izolska Komunala ne uredi ustreznejšega mesta - privezani ob carinskem pomolu v Izoli.
Z evropskim denarjem sta ju kupila školjkarja Mitja Petrič in Edi Germšek, in sicer za ukrepanje v primeru nesreč in izlitij na morju. Oba sta aktivna člana Civilne zaščite in sta prav na tem področju videla priložnost za preusmeritev svoje dejavnosti, k čemur stremi Evropa. “Plovili pa nam bosta še kako prav prišli tudi pri najini osnovni dejavnosti - gojenju školjk klapavic. Za vzdrževanje in širitev školjčišč smo namreč morali doslej najemati plovilo. To, novo, pa je zagotovo bolj primerno in tudi bolj varno za podvodna gradbena dela, s čimer sem se ukvarjal že doslej,” pravi Petrič. Germšek pa namerava plovilo izkoristiti tudi za turistične oglede školjčišč in za potapljaške tečaje.
Če jim na banki ne bi prisluhnili ...
Cena posameznega plovila je dobrih 800.000 evrov. Kar 85 odstotkov sta prispevali EU in Slovenija, in sicer v razmerju 75 : 25, razliko pa je moral plačati nosilec projekta sam. “Če nam ne bi pomagala Obalna akcijska skupina, in če nam Banka Koper ne bi šla tako na roko, ne vem, če bi sploh lahko uspeli uresničiti kakšen projekt,” pojasnjuje Germšek. Eden od razpisnih pogojev je bil namreč tudi ta, da morajo prijavitelji zagotoviti 100-odstotno finančno pokritost projekta. “To pomeni, da smo morali ves denar sami založiti, in šele potem, ko bo projekt zaključen, bomo dobili nazaj 85 odstotkov vrednosti,”razloži Petrič. “Imeli smo še nekaj dobrih projektov, ki pa jih prav zaradi tega pogoja nismo uresničili, kajti, če za sabo nisi imel banke, ki bi ti prisluhnila in sofinancirala naložbo ... Na srečo je Banka Koper prepoznala, da gre za resne projekte, in omogočila najem kreditov,” pojasni Cerkvenikova.
Zgodba o uspehu
Da gre v tem primeru za “pravo zgodbo o uspehu”, saj so bili naši ribiči in školjkarji zelo uspešni pri črpanju evropskega denarja, je prepričana tudi Snežana Levstik, svetovalka za ribištvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. “Ti projekti bodo pripomogli k razvoju obalnega območja z noto ribištva. V naslednji evropski ribiški perspektivi, od 2014 do 2020, naj bi bilo denarja za diverzifikacijo še več. Upamo, da se bodo tudi drugi ribiči opogumili in prijavili projekte, s katerimi bodo oplemenitili svojo dejavnost.”
PETRA VIDRIH
