Rimska vila gre na borzo
Z veliko gotovostjo si upamo trditi, da številni Izolani sploh ne vedo, da se na ozemlju njihove občine nahaja kulturni spomenik državnega pomena. Gre za arheološke ostaline rimske obmorske vile v Simonovem zalivu, ki so si jih nekateri domačini prvič v življenju ogledali šele to poletje, ko so na območju izkopanin organizirali brezplačna vodenja.
IZOLA > Gre za ostanke ene največjih tovrstnih vil na tem območju, ki so jo zgradili že v 1. stoletju pr. n. št. Kompleks takih vil sestavljajo bivalni prostori, gospodarski del in pristanišče s skladišči.
Vile pa niso bile zgolj stanovanjske hiše, temveč pomembni gospodarski objekti, ob katerih so pridelovali oljke, olje in vino ter gojili ribe in školjke. Stanovanjski del vile v Simonovem zalivu se razprostira na 3000 kvadratnih metrih. Bivalni prostori so razporejeni okoli notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom povezan s pristaniščem.
Kipec Viktorije bo protokolarno darilo
Prostori rimske vile so tlakovani z bogatimi črno-belimi mozaiki z geometrijskim in figuralnim okrasjem. Še več, stari Rimljani so bili ljubitelji vsega lepega, zato so svoja domovanja okrasili še s freskami. Arheološka izkopavanja so med drugim dokazala tudi predanost njihovih stanovalcev boginji Viktorji.
“Ob raziskavah smo namreč našli dobro ohranjen bronasti kipec boginje, ki je prvotno verjetno stal v hišnem oltarju, morda v atriju rimske vile,” razmišlja izr. prof. dr. Irena Lazar z Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS UP in obenem vodja strateškega projekta ParSJAd - Arheološki parki severnega Jadrana.
Vse kaže, da je kipec povsem navdušil tudi izolskega župana Tomislava Klokočovnika, ki je na nedavni predstavitvi tega arheološkega projekta napovedal, da bo poslej eno od izolskih občinskih protokolarnih daril tudi kipec Viktorije, izkupiček od prodaje pa bodo namenili za promocijo arheološkega parka.
Želijo postati upravljalci
V Inštitutu za dediščino Sredozemlja so odločeni, da bodo arheološkemu parku znova povrnili sijaj in na zanimiv način promovirali njegovo vlogo in pomen v istrskem prostoru. Ko bodo preskočili prvo birokratsko oviro in bodo postali upravljalci, bo še toliko lažje. Sicer pa so pomemben korak naredili že lani, ko so park odprli za javnost, nakar so letos organizirali še strokovna vodenja in ustvarjalne delavnice, kar je izjemno pripomoglo k popularizaciji tega kulturnega spomenika.
Lazarjeva pravi, da gredo zasluge predvsem strateškemu projektu PArSJAd - Arheološki parki severnega Jadrana, v katerem kot partner sodeluje Univerza na Primorskem, vodilni partner pa je dežela Veneto. Denarno pomoč za njegovo uresničevanje črpajo iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj prispeva država, del pa tudi občina Izola, kjer so se odločili podpreti obetajoči razvoj rimske vile v Simonovem zalivu.
Novi panoji, zloženke in film
Letos so v parku namestili nove panoje v štirih jezikih, natisnili promocijsko gradivo ter razširili program za javnost s pedagoškimi in andragoškimi delavnicami. Obogaten program vile v Simonovem zalivu so vključili tudi v mednarodni program ICOM 18. maj - dan muzejev in skupno slovensko manifestacijo Poletna muzejska noč.
Ob tem so pripravili javna strokovna vodstva, delavnice za otroke in literarni večer na temo Arhitekt, filozof in poet spregovorijo o rimski vili.
Izjemnega pomena pa je tudi raziskovalno delo, v sklopu katerega območje vile merijo z najsodobnejšimi arheološkimi metodami. Pika na i bo zagotovo zanimiv dokumentarno-promocijski film o vili, ki so ga že posneli in bo na voljo obiskovalcem parka in javnosti. Scenarij in režija sta delo Jadrana Sterleta, s strokovnim sodelovanjem Irene Lazar in Katharine Zanier. “Z njim se bomo novembra predstavili tudi na mednarodni sredozemski borzi arheološkega turizma v Salernu v Italiji,” je ponosna Lazarjeva.
Po njenih besedah bodo tudi prihodnje leto nadaljevali z arheološkimi raziskavami, konservatorskimi deli na terenu (restavriranje mozaika, čiščenje ceste in portika) ter promocijskim in pedagoškim delom. “Poleg delavnic in strokovnih vodstev bomo v parku ponudili kulturni dan za srednje šole, mladinske raziskovalne tabore ter izvedbo izobraževalnih vsebin v sodelovanju s šolami in vrtci v Izoli, Kopru in Piranu,” sogovornica niza načrte.
NATAŠA HLAJ
