Rušili bodo Študentski tabor
Center šolskih in obšolskih dejavnosti bo kmalu porušil dotrajane barake in obnovil zidani del stavb, znanih kot Študentski tabor v Ankaranu. Po obnovi bo ta, domala legendarni prostor, kjer so se Ankarančani nekoč radi zabavali, namenjen otrokom in mladostnikom. Zdaj so tam sezonski delavci, ki morajo do konca oktobra Študentski tabor zapustiti.
ANKARAN > Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) upravlja s Študentskim taborom v Ankaranu od leta 2004. Do takrat je za kompleks skrbel zavod Študentski domovi Ljubljana, slovenska vlada pa je to državno lastnino prenesla v upravljanje CŠOD.
Že junija 2001 je bila med Študentskimi domovi Ljubljana in podjetjem Freetime direktorja Mira Koljenšiča, Ankarančana, ki vodi tudi izolski avtokamp Jadranka, sklenjena pogodba o odstopu tamkajšnjega gostinskega obrata v upravljanje. Pogodba je maja 2005 dobila tudi svoj aneks, ki so ga podpisali Študentskimi domovi, CŠOD in Freetime ter Koljenšiču odstopili v upravljanje celoten kompleks Študentskega tabora. Freetime je vsa ta leta plačeval stroške zavarovanja, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter amortizacijo in direktorica CŠOD Alenka Kovšca zatrjuje, da je Koljenšič reden plačnik.
Obnova s pomočjo evropskega denarja
Letos sta se Kovšca in Koljenšič dogovorila, da bo Koljenšič izpraznil prostor do konca oktobra, počistiti in pospraviti pa mora do konca novembra. Freetime prav tako ne bo več upravljal z nepremičninami, sledila bo postopna predaja in izročitev v izključno posest CŠOD. Center namreč končuje z deli na Bohinju in bo čas in denar namenil sanaciji Študentskega tabora. “S kandidiranjem in pridobitvijo sredstev iz Evropskih strukturnih skladov bi lahko na nov in ustvarjalen način prostor uredili in opremili. V ta namen bomo porušili dotrajane barake in obnovili zidani del stavb na parceli,” je povedala Alenka Kovšca.
Študentski tabor bodo namenili učencem in dijakom ter jih poučevali o okoljski vzgoji, tam bodo športne aktivnosti, šole v naravi, raziskovanja, mednarodne dejavnosti (izmenjavi programov za delo z nadarjenimi učenci) in še kaj.
V upravljanje podjetju NGP
Miro Koljenšič nam je povedal, da je o načrtih CŠOD obvestil tudi podjetje NGP, s katerim sodeluje že od leta 2001 in mu je leta 2005 Študentski tabor predal v upravljanje.
Še med letoma 1999 in 2004 je Koljenšič prostore v Študentskem taboru dajal v najem tudi turistom, a dotrajani bungalovi, ki so dandanes bolj podobni barakam, niso bili več primerni za počitnikovanje. “Nisem hotel, da bi bili bungalovi prazni, saj bi se tam zagotovo naselili ljudje s socialnega roba, brezdomci in še kdo. Takšnega geta si v Ankaranu ne želimo. Zato sem prostore dal v uporabo podjetju NGP, ki plačuje stroške elektrike, vode, komunale, vzdrževanja in tudi nadomestilo stavbnega zemljišča, kar na leto nanese od 50.000 do 60.000 evrov,” nam je povedal Koljenšič.
V bungalovih je še 50 Romunov
Podjetje NGP je še lani imelo koncesijo ministrstva za delo, s katero je lahko opravljalo tako imenovano dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Po kazni inšpektorja za delo je koncesijo izgubilo, pri Ajpesu pa je svojo dejavnost registriralo pod gostinstvo, in sicer druge nastanitve za krajši čas.
Kot nam je povedal Miro Novoselec, direktor NGP, je v Študentskem taboru nastanjenih še 45 do 50 sezonskih delavcev iz Romunije, ki končujejo svoje delo za istrska podjetja: “Konec oktobra jih bo večina odšla domov, nekaj pa jih bomo preselili na drugo lokacijo ter bodo še počakali na obiranje oljk. Med letošnjo trgatvijo smo na Primorsko z avtobusom pripeljali 160 ljudi iz Romunije in Bolgarije; 114 smo jih naselili v barake v Študentskem taboru, ostale na drugo lokacijo, ki pa vam je ne bom izdal.” Napovedano rušenje Študentskega tabora ga je presenetilo, upal je, da se bo zamaknilo vsaj za leto ali dve. “Prostorov, kjer bi lahko namestili toliko ljudi, v Istri ni. Rušenje bo za nas velika izguba. V prihodnje bomo morda za te delavce najemali stanovanja, kar pa bo prineslo večje stroške. Toliko jih ne bomo več mogli pripeljati na Primorsko,” nam je še povedal Miro Novoselec.
“Smo v škripcih”
Romuni in Bolgari so obirali grozdje za Agroind, Brič, Agrario, Vina Koper, približno 20 tujcev, ki jih je Novoselec pripeljal v Slovenijo, pa je zaposlenih na lesnem terminalu Luke Koper. Miro Novoselec je ljudi v Slovenijo pripeljal z avtobusom in tudi odpeljal domov. Zatrjuje, da jim za pot ni bilo treba plačati, prav tako ne za nastanitev in prehrano. Domov naj bi obiralci grozdja odnesli od 500 do 600 evrov, kar je v Romuniji trimesečna plača, plačani so bili 8,5 centa bruto za obrani kilogram. “Med delom so zagotovo obrali tisoč kilogramov refoška na dan ali pa 800 do 900 kilogramov malvazije,” dodaja Novoselec. Glede na to, da bo izgubil postelje za delavce v Študentskem taboru in posledično tudi dobiček, nas je zanimalo, kako bo ta izpad dohodka nadomestil: “Ne vem, nimam plana B. Videli bomo prihodnje leto, ob naslednji trgatvi. Primorska podjetja sem že obvestil, da smo v škripcih.“
ALENKA PENJAK
