Ruske zamisli bi ogrozile načrte Intereurope
Če bo Rusija izpeljala zamisli o tem, da bi carinske službe preselila izključno na zunanje meje, se Intereuropa ne bi mogla potegovati za carinski status svojega terminala v Čehovu. V Intereuropi se ta scenarij ne zdi kratkoročno izvedljiv: “Rusija na svojih zunanjih mejah nima potrebne infrastrukture za carinjenje,” meni prvi mož Intereurope Ernest Gortan.
KOPER> Elaborat o logističnem terminalu v Čehovu, ki so ga v Intereuropi pripravili še pod upravo Andreja Lovšina, je predvideval dobršen del prihodkov tudi od storitev, ki bi jih tam ponujali, ko bi dobil status carinskega terminala.
To bi pomenilo, da bi znotraj logističnega centra gostili tudi uslužbence zveznega carinskega urada. Ti bi avtomobile, parkirane na terminalu, in drugo blago tam tudi ocarinili, s čimer bi prihranili čas in stroške ter tako izkoristili pomembno konkurenčno prednost. Cariniki bi ocarinili tudi blago, nad katerimi bi roko držali drugi špediterji, ne zgolj Intereuropa.
Rojen pod nesrečno zvezdo
Brez statusa carinskega terminala bi se Intereuropi ruska naložba po tedanjih ocenah Lovšina povrnila v enajstih letih, v nasprotnem primeru pa hitreje.
A logistični center v Čehovu je očitno rojen pod nesrečno zvezdo. Ne le, da tudi po treh letih od začetka gradnje še ni povsem končan, temveč bi se Čehovu v najslabšem primeru lahko celo izmuznil status carinskega terminala, na katerem je v veliki meri slonela ta naložba.
Carina le na mejah
V Rusiji so že leta 2005 razmišljali o tem, da bi carinjenje v celoti prenesli na njene zunanje meje. Razlogov za to selitev je več, v prvi vrsti sta racionalizacija dela carinske uprave in težnja po razvijanju mejnih območij.
Mnogi pa ugibajo, da skuša Rusija s to potezo napovedati vojno tudi korupciji, ki se je razrasla v carini. Vlada je z dekretom sicer že omejila število carinskih izpostav znotraj države, oziroma jih je drugače organizirala, a v Intereuropi napovedi o selitvi carine na zunanje meje države jemljejo z zadržkom.
“Rusija na zunanjih mejah nima potrebne infrastrukture, ki bi omogočila carinjenje - ne cestno-železniške ne skladišč, primernih, denimo, za posebej občutljivo blago. Zagotovitev denarja za vse to, posebej v zdajšnjih kriznih razmerah, bi bil velik - najbrž prevelik - zalogaj za državo,” pravi predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan.
SONJA RIBOLICA
Več o nedokončanem Čehovu in o tem, katera nujna dela na njem potekajo, pišemo v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
