S peticijo proti pozidavi Kampolina
Po javni razgrnitvi osnutka prostorskega načrta pozidave hudourniške grape Kampolin v Luciji pred mesecem dni se je med delom okoliških prebivalcev oblikovala civilna pobuda, ki si, tudi s peticijo, prizadeva ustaviti projekt.
LUCIJA >> Kmalu po obravnavi osnutka prostorskega načrta, ki ga je občina imenovala Kampolin terase in predvideva gradnjo 42 stanovanj za mlade družine ter garažno hišo (s 139 parkirnimi mesti) v grapi med Podvozno in Vojkovo ulico v Luciji, so krajani zasnovali civilno pobudo. Prizadevajo si ustaviti načrtovano pozidavo, radi bi spremembo prostorskega načrta, ker si na tem območju želijo urejene parkovne površine.
Del krajanov meni, da jim občina vsiljuje pozidavo
Člani pobude pravijo, da bi pozidava zelo poslabšala bivalne razmere tako sedanjim kot bodočim stanovalcem ne le soseske ampak vsega kraja. Pobuda se na osnovi veljavne deklaracije o zeleni občini Piran iz leta 1995 zavzema tudi za ohranjanje zelenih površin na območju celotne občine.
Člani dodajajo, da je na javni obravnavi večina prisotnih odklonila predlagano pozidavo tega “preostanka zelenega prostora” v okolišu, ki naj bi jo “vsiljevala” občina.
“Strinjali pa smo se, da je sedanje neurejeno stanje z divjim odlagališčem odpadkov v hudourniški grapi nevzdržno in da je grapo najprej treba temeljito očistiti,“ so člani civilne pobude še zapisali v pismu piranskemu županu Petru Bossmanu.
Z občine pa sporočajo, da se bodo njihove strokovne službe še ta teden uskladile in ustrezno peljale postopek naprej. Neuradno smo izvedeli, da naj bi občina, tudi če bi do spremembe prostorskega načrta prišlo (kar naj bi bilo malo verjetno), ne imela denarja za ureditev parkovnih površin.
Ponavadi se, ko se aktivirajo civilna združenja, sestanejo vsi akterji in skušajo doseči kompromis. Podobno se je zgodilo pri projektu obnove piranskega mandrača.
Aktivisti lucijske civilne pobude so zbrali 196 podpisov podpore peticiji proti pozidavi Kampolina ter odgovornim (županu, predsedniku KS Lucija Franku Fičurju, občinskemu uradu za okolje in prostor in drugim) predlagali srečanje, dodaja Livija Sikur Zorman, ena od članic pobude.
Stanovanja naj bi bila neprofitna in po nižjih cenah
Spomnimo, da je ta prostorski načrt že nekaj let predmet številnih usklajevanj med občino in krajani. Šestkrat so ga dopolnjevali, saj so skušali zadostiti vsem potrebam bližnjih krajanov. Ti namreč niti ne želijo, da bi bili novi stanovanjski objekti previsoki, ker bi jim zastirali pogled na morje in s tem znižali vrednost njihovih nepremičnin.
Mark Špacapan z občine je zagotovil, da bodo objekti visoki šest metrov nad robom cestišča in ne bodo ovirali pogleda.
Zelo naklonjen pozidavi grape je bližnji prebivalec Jože Horvat, tudi član nadzornega sveta občine: “To luknjo, ki zdaj ni nič drugega kot smetišče, je nujno treba urediti. Ni res, da se sem ne bodo vselile mlade družine, saj imamo v občini potencial visokega šolstva, ta kader bo rabila, mu nudila službe in stanovanja.”
Potencialni investitor, ki je tudi tretjinski lastnik tamkajšnjega območja in je na svoje tveganje plačal načrte, je nepremičninsko podjetje Dib 3 iz Ljubljane.
Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu bo občina pripravila po javnem razpisu, pravi podžupanja Meira Hot. “Ni nujno, da bo partner zdajšnji lastnik tretjine zemljišča,” dodaja. Vložek občine bodo zemljišča in verjetno del komunalnega prispevka, vložek investitorja pa naložba v gradnjo objektov. Oboje bo vplivalo na ceno stanovanj, del jih bo vsekakor na voljo po nižjih, zelo ugodnih cenah.
LEA KALC FURLANIČ
