S pogovori in pomočjo nad črne misli
Pred slabima dvema desetletjema smo Slovenci po pogostosti samomorov med Evropejci zasedali četrto, pred desetletjem šesto, po podatkih za leto 2009 pa deseto mesto. Izboljšanje razmer je posledica načrtnega osveščanja prebivalstva pod okriljem stroke, ustanov, društev, medijev in prireditev.
LJUBLJANA, PRIMORSKA> Pri Univerzi na Primorskem (UP) že deluje prvi Center za raziskovanje samomora, ki se bo preimenoval v Inštitut Andreja Marušiča.
Obeležitev današnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je že tradicionalna, spremlja jo vrsta prireditev, vse leto pa načrtno osveščanje prebivalstva.
Plod načrtnega skupnega dela je lanskoletna brošura Spregovorimo o samomoru v medijih s Strokovnimi smernicami za odgovorno novinarsko poročanje. Izšla je publikacija Spregovorimo o samomoru med mladimi. Prihodnje leto bo izšla grafična publikacija za najmlajše Gugalnica.
“Tem prizadevanjem in akcijam gre zasluga za izboljšanje razmer,” je včeraj poudarila doc. dr. Saška Rotar z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Spodbuden je podatek, da smo s sredine lestvice desetih evropskih držav z najvišjim številom samomorov na leto zdrsnili na deseto mesto. Pred več kot desetletjem si je na leto vzelo življenje 600 državljanov, lani 450. Da bi bilo teh tragedi še manj, bodo nocoj v Ljubljani člani Nacionalnega združenje za kakovost življenja Ozara prižgali 416 svečk v spomin na lanske žrtve (336 moških in 80 žensk).
Slovenija je glede samomorilnosti med bolj ogroženimi državami v Evropi. Več samomorov je na severovzhodu, najbolj ogroženi skupini sta mladostniki in ostareli.
Strokovnjaki in svetovalci že desetletje osveščajo ljudi - šolske svetovalne delavce, šolarje, splošne zdravnike, zdravstveno in negovalno osebje za ostarele. Aktivni so v Ozari in Slovenskem združenju za preprečevanje samomora (SZZPS), ki je v oporo svojcem žrtev. Združenje pripravlja načrt prevencije samomora.
V Kopru je pod okriljem Univerze na Primorskem pri Primorskem inštitutu za naravoslovne in matematične vede (PINT) začel delati prvi Slovenski center za raziskovanje samomora. Preimenovali ga bodo v Inštitut Andreja Marušiča, ki je sprožil destigmatizacijo duševnih bolezni, zlasti depresije, poglavitnega sprožilca samomora. “Stroka svetuje, da je o samomorilnosti treba javno govoriti. Z ljudmi, ki kažejo takšna nagnjenja, se moramo veliko pogovarjati,” dodaja Roškarjeva.
Center v Kopru je del evropskih in nacionalnih projektov ter pobudnik inovativnih pristopov v suicidologiji. Vodi ga svetovno znan suicidolog, prof. dr. Diego de Leo, namestnica je asist. Vita Poštuvan. “Delo sloni na dolgoletnih raziskavah raziskovalcev UP PINT. Vodimo več projektov, cilj je ozaveščati družbo, da bi bolje razumela in dojemala samomorilno vedenje in bi lahko vsakdo pripomogel k preprečevanju in zmanjševanju števila samomorov,” pravi Poštuvanova.JASNA ARKO