S preventivo nad bakterijski ožig oljk
Istrski oljkarji so do zadnjega kotička napolnili dvorano zadružnega doma v Bertokih, kjer so jim strokovnjaki predstavili bakterijski ožig oljk in ukrepanje zoper njega. Gre za nevarno karantensko bolezen, ki so jo odkrili v Apuliji na skrajnem jugu italijanskega polotoka, lani jeseni pa o njej obvestili pristojne ustanove v EU.
BERTOKI > Na zahodnem delu polotoka Salento, spodnjem delu pete italijanskega škornja, ki upravno sodi v pokrajino Lecce, se je v minulih letih začelo sušiti deset tisoče oljk. Najprej so porumenili listi, kasneje so se osušile vejice in veje in slednjič celotna drevesa. Italijanski strokovnjaki so v oljkah ugotovili prisotnost bakterije Xylella fastidiosa, ki povzroča nevarno karantensko bolezen bakterijski ožig oljk. Za zdaj se z omenjenega območja bolezen še ni razširila.
Patricija Pirnat iz KZ Agraria je oljkarje obvestila, da bodo v njihovih prodajalnah poslej dosledni pri prodaji fitosanitarnih sredstev, ki jih nikakor ne bo mogoče kupiti brez veljavnih izkaznic o opravljenem usposabljanju. Zagrožene kazni za prodajo nekvalificiranim uporabnikom so namreč zelo visoke, tako za prodajalca, ustanovo, njegovo odgovorno osebo kot za kupca. Fitosanitarna inšpektorica Neža Gorenc Volk je napovedala striktne preglede prodajalcev in kupcev, Elizabeta Bonin, vodja koprske izpostave KGZ Nova Gorica pa je kmetovalce brez izkaznic povabila na 15-urni osnovni seminar in izpit, ki ga bodo organizirali v februarju. Stroški seminarja so 62 evrov za udeleženca.
Prišla je iz Amerike
Bakterija je bila lani prvič odkrita v Evropi, doslej je bila znana v ZDA in številnih drugih državah srednje in južne Amerike ter na Tajvanu. Ob oljkah so v Apuliji, kjer je v 360.000 hektarjih oljčnikov kar 60 milijonov dreves, bakterijo odkrili še na mandljih, hrastih in oleandrih, citrusov in vinske trte, ki jih napada v Ameriki, pa se ni lotila.
“V Ameriki poznajo štiri podvrste bakterije Xylella fastidiosa. Ali gre v Italiji za eno od njih ali morebiti za novo podvrsto, še ni znano,” je v Bertokih povedal mag. Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica. “Bakterija se zadržujejo in razmnožujejo v ksilemskem prevodnem tkivu, bolezenska znamenja pa so posledica njihove zamašitve,” je razložil.
Pojasnil je, da se te bakterije zadržujejo le v živem prevodnem tkivu, v mrtvem ali posušenem lesu propadejo.
Seljak je še povedal, da je bolezenske znake mogoče zamenjati s poškodovanimi vejicami zaradi odlaganja jajčec nekaterih škržatkov ali poškodb gosenic rumenega sitca. Izpostavil je, da se bolezen ne prenaša na plodove in torej z njimi tudi ne širi.
Preventiva in pregledovanje oljk
Bakterijski ožig se na daljše razdalje širi z okuženimi rastlinami, predvsem s sadilnim materialom, tudi z okuženimi cepiči, lokalno prav tako, ob tem pa lahko še z okuženimi orodji, denimo pri rezi oljk, in z žuželčjimi prenašalci, predvsem z različnimi vrstami škržatkov in škržadov. Seljak je povedal, da bi morebitni prenašalec lahko bil škržatek navadna slinarica, ki je pri nas zelo razširjena vrsta in bi bil posledično nevaren prenašalec. “Zatiranje prenašalca bi bilo zelo zahtevno, pa tudi okoljsko problematično. Tako je najboljši ukrep proti bakterijskemu ožigu preventiva,” je dejal Seljak. Poudaril je, da je grožnja velika, saj bi bakterijski ožig ob epidemičnem razmahu utegnil ogroziti celotno evropsko oljkarstvo.
EU je uvedla ukrepe
Ukrepe, ki jih je uvedla EU, je v Bertokih predstavila mag. Erika Orešek iz državne uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Poostren nadzor nad oljkami je bil uveden v pokrajini Lecce in tudi v sosednjih Brindisi in Taranto, kjer okužbe sicer niso zaznali. Na okuženem območju je prepovedano premeščanje sadilnega in razmnoževalnega materiala, iz njega pa premeščenje rastlin, razen semen in vrst, ki niso gostiteljske za bakterijo. V pokrajini Lecce uničujejo okužene rastline in zatirajo plevel ter morebitne prenašalce, do konca naslednjega meseca pa bodo odvzeli kar 16.000 vzorcev za analizo. Preventivno pregledujejo tudi agrume in trto, katere bakterijski ožig se imenuje Piercova bolezen.
Pri nas je uveden poostren nadzor v prometu s sadilnim in razmnoževalnim materialom gostiteljskih vrst, je pojasnila Oreškova in oljkarje obvestila, da so po zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin dolžni sporočati morebitne sume okužbe, saj gre za karantensko bolezen. Sum naj oljkarji sporočijo na KGZ Nova Gorica, fitosanitarnemu inšpektorju ali upravi za varno hrano.
“Najboljša preventiva je domač sadilni material oziroma nakup pri znanih dobaviteljih, a le sadilnega materiala, ki je sledljiv,” je poudaril Seljak. Domačega sadilnega materiala pa žal ni, saj je koprska KZ Agraria v drevesnici na Purissimi prenehala z njegovo vzgojo. “Sadilni material smo pri nas vzgajali iz potaknjencev, a smo proizvodnjo zaradi visokih stroškov in majhne prodaje opustili,” je pojasnila Patricija Pirnat, vodja proizvodnje KZ Agraria. “Vzgojo sadik se da vzpostaviti, a ne drugače, kot na ekonomskih temeljih,” je dodala. Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo pa je oljkarje pozvala, naj pri novih sadikah ne gledajo zgolj na stroške in da je velika napaka, da v Sloveniji nimamo več lastne proizvodnje, ki je bila vzpostavljena leta 1986.
Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre, ki je bilo soorganizator četrtkovega srečanja v Bertokih, je za pomlad napovedal sorodno o še eni veliki grožnji za slovensko oljkarstvo, kljunatem oljkovem rilčkarju, ki je lani pustošil po južni Istri in kvarnerskih otokih.
SAŠO DRAVINEC
