S Punte Pirana do vsega sveta
“To je bila Finska,” so iz serije piskov razbrali radioamaterji, ki so konec tedna na piranskem svetilniku lovili zveze z vsem svetom. Dvodnevno akcijo so pripravili v okviru mednarodnega svetilniškega dne, ki ga pripravljajo v spomin na radioamaterje-svetilničarje.
PIRAN > Serije kratkih in dolgih znakov, ki predstavljajo pike in črtice Morsejeve abecede, se izmenjujejo tako hitro, da naključno uho sliši le nerazločno piskanje.
V dveh dneh so vzpostavili 900 zvez
Izkušeni radioamaterji pa jasno razbirajo klicne znake postaj z vseh koncev sveta. Hrvatini, Nemčija, Nova Zelandija, Havaji ... so se vrstili zapisi zvez, ki jih je v času našega obiska svetilnika na piranski punti vzpostavljal Stane Primožič, ki je v soboto popoldne sedel za postajo v svetilniku piranske Punte.
Od petka zvečer, ko so na svetilnik postavili anteno, do ponedeljka zjutraj se je tam zvrstilo več članov piranskega radioamaterskega kluba, ki so organizirali že 13. svetilniški vikend. “Čeprav je namen vzpostaviti čim več zvez, ne gre za tekmovanje. V teh dveh dneh želimo omogočiti čim več postajam, da se povežejo z nami, zato oddajamo tudi številko svetilnika - to je Si0001,” pojasnjuje radio-amater Matjaž Bučinel.
Poklicali so jih z Nove Kaledonije
V dogodku sodeluje več kot 500 svetilnikov po vsem svetu, kar je lepa priložnost za radioamaterje, ki skušajo priklicati čim več svetilnikov, da obogatijo svojo zbirko. Da je zveza vzpostavljena, potrdijo tako, da si izmenjajo kartice - nekakšne razglednice s podatki o zvezi, času in kraju klica.
“Sinoči smo se povezali celo z Novo Kaledonijo v Pacifiku, kar je zelo daleč, najdlje. Takšne lokacije so med radioamaterji priljubljene in jih vsi kličejo, tokrat pa se je zgodilo, da so z Nove Kaledonije poklicali nas,” je bil ponosen Bučinel. V dobrih dveh dneh, ko so neprekinjeno oddajali in sprejemali klice, so vzpostavili več kot 900 zvez. “To je solidno, smo pa leta 2001, ko smo prvič organizirali svetilniški vikend, vzpostavili več kot 2000 zvez,” pravi predsednik kluba Miloš Oblak.
Zveza deluje, tudi če internet odpove
Ali to pomeni, da je zaradi vse bolj razvite komunikacijske tehnologije radioamaterstvo v zatonu? “Včasih smo bili zelo zanimiv kader za vojsko ali za poklicne radiotelegrafiste na ladjah in poštah. Zdaj teh potreb ni več,” ugotavlja Oblak. Zato radioamaterstvo ostaja hobi. V času, ko smo odvisni od interneta, satelitov in gsm tehnologije, radioamaterji ostajajo zbiralci zvez.
“A vsa sodobna tehnologija lahko odpove, če se zgodi kak potres ali druga nesreča. Mi pa lahko vzpostavimo zvezo do druge strani sveta. Za to potrebujemo le postajo, anteno, nekaj priključkov in napajanje, za kar zadošča avtomobilski akumulator,” dodaja član kluba Marsell Marinšek.
Člani radioamaterskega kluba Piran imajo zato vzpostavljeno komunikacijsko mrežo, ki bi hitro lahko prenesla informacije, če bi bilo to treba. Za takšno pripravljenost niso nič plačani ali nagrajeni, uradne institucije le vedo, da se lahko obrnejo na njih.
Kljub temu, da je radioamaterstvo ostalo le še hobi, v piranskem klubu združuje 40 članov, društvi pa imajo tudi v Izoli in Kopru.
HELENA RACE
