SBI: Poslovanje po načrtih, nova naložba v energetsko varnost

Izolska bolnišnica je od januarja do konca aprila zabeležila 34,25 milijona evrov prihodkov in 33,37 milijona evrov odhodkov. Ob tem je ustvarila 881.000 evrov presežka, poslovanje pa poteka skladno s finančnim načrtom. “Zaenkrat odstopanj ne beležimo, na poslovanje v nadaljevanju leta pa vendarle lahko vplivajo predvsem gibanja cen energentov, zdravil in medicinskih pripomočkov,” je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančne službe Klavdija Koren. Bolnišnica sicer svoje obveznosti poravnava tekoče, investicije pa potekajo v skladu z načrti.

Sončna elektrarna kot zaščita pred izpadi

Svet zavoda je podprl tudi projekt postavitve sončne elektrarne s hranilnikom energije. Glavni namen naložbe je zagotoviti zanesljivejše delovanje bolnišnice ob morebitnih izpadih električne energije. “Ne gre toliko za prihranek pri sami električni energiji, ampak za zagotavljanje varnega delovanja,” je poudaril direktor Radivoj Nardin. “Na ta način bi zdržali vsaj tistih deset do petnajst minut, dokler se vklopi rezervno napajanje,” je še pojasnil. Sodobne visokotehnološke medicinske naprave so namreč občutljive za nenadne prekinitve napajanja, ki lahko povzročijo okvare in s tem dodatna tveganja za paciente.

Vrednost projekta je ocenjena na nekaj več kot 800.000 evrov. Vodstvo računa na približno 300.000 evrov nepovratnih sredstev, preostanek pa bi zagotovila bolnišnica sama.

Direktor je članom sveta predstavil tudi napredek pri pripravi največje načrtovane investicije, prenove operacijskega bloka. Revizijo projektne dokumentacije so zaključili, načrte pa bodo v kratkem poslali v pregled ministrstvu za zdravje.

Čakalne vrste ostajajo velik izziv

Člani sveta so se seznanili tudi s poročilom o čakalnih vrstah, ki ostajajo eden največjih izzivov bolnišnice. Največ nedopustno čakajočih beležijo pri prvih specialističnih pregledih, med najbolj obremenjenimi področji pa so dermatologija, urologija, kardiologija in okulistika.
Po besedah Nardina na dolžino čakalnih dob vpliva tudi struktura specialističnega dela. Velik delež terminov namreč zasedajo kontrolni pregledi pacientov, ki ostajajo pod zdravniškim nadzorom do zaključka zdravljenja, zato je razpoložljivih terminov za nove paciente manj.

Nardin je opozoril tudi na težavo neizkoriščenih terminov, ko pacienti na pregled ne pridejo in tega pravočasno ne sporočijo. “Če dva pacienta eden za drugim ne prideta, pomeni, da zdravnik dve uri čaka in gleda v prazno,” je ponazoril. Takšni primeri po njegovih besedah pomenijo izgubljen čas zdravstvenega osebja in hkrati odvzamejo možnost pregleda drugim pacientom, ki čakajo na termin. Delež takšnih primerov se kljub različnim obvestilom in opomnikom v zadnjih letih bistveno ni zmanjšal. •