Se lahko Janez in Jakob združita na Seči?
Zgodba kiparjev Janeza Lenassija in Jakoba Savinška, ustanoviteljev Forma vive na Seči, bi lahko dobila svoje nadaljevanje. Njuno prijateljstvo je prekinila prezgodnja Savinškova smrt, a Mojmir Kovač, turistični in športni zanesenjak iz Portoroža, predlaga, da bi to zgodbo nadgradili in z njeno srčnostjo privabil še več obiskovalcev v park sodobnih kamnitih skulptur na prostem.
PIRAN > Mojmir Kovač, organizator različnih prireditev v piranski občini, je med sprehodi po Seči in opazovanjem parka skulptur Forma viva sestavil zgodbo, za katero upa, da bi jo lahko zgrabile tudi Obalne galerije Piran, ki upravljajo s prostorom. V zgodbo je vpletel Janeza in Aleša Lenassija ter Jakoba Savinška, njeno sklepno dejanje pa bi javnosti predstavil prihodnje leto ob 55-letnici Forma vive.
Prvi kiparski simpozij je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležil slovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa kipar Jakob Savinšek. Oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela navdušila ter sta oblikovala zamisel o Forma vivi na Seči. Prvi simpozij se je tu začel leta 1961, vendar brez Savinška.
“Usoda je želela, da je le Lenassi nadaljeval s svojim delom in uresničil skupne sanje obeh mladeničev,” začenja pripoved Mojmir Kovač. Jakob Savinšek je namreč umrl že pred prvim simpozijem. Svoj zadnji kip je izklesal med evropskim kiparskim simpozijem v nemškem mestu Kirchheim, med klesanjem drugega kamnitega bloka pa umrl. “Kip je ostal nedokončan, in ker leži na območju, ki je zaščiteno z odlokom nemškega kulturnega ministrstva, ga zagotovo ne bi mogli prenesti na Sečo,” pravi Mojmir Kovač.
Pa vendar se mu zdi, da bi lahko nekaj storili in ob 55-letnici Forma vive Savinškov kip postavili ob bok Lenassijevemu, ki ima na Forma vivi dva svoja kipa. “Nekdo bi lahko nedokončano skulpturo dokončal, in kdo drug bi bil bolj primeren kot Aleš Lenassi. Resda ni akademski kipar, a rad dela s kamnom in je poleg vsega še sin Janeza Lenassija. Aleša bi lahko poslali v Nemčijo, kjer bi Savinškov kip preučil, nakar bi na Forma vivo prinesli kamniti blok, v katerega bi Aleš izklesal ta nedokončan kip in ga po svoji viziji tudi končal. Zgodba, ki trga srce!” razmišlja Mojmir Kovač. “Sin je končal delo prezgodaj umrlega najboljšega očetovega prijatelja. Sin je na simbolni ravni združil idejo, delo in najboljša prijatelja. Krog se tako zapre. Jakob Savinšek, idejni oče Forma vive, se 'vrne',” sklene svojo idejo Kovač. Z zamislijo se strinja tudi Lenassijeva vdova, Savinšek pa bližnjih sorodnikov nima več.
Kipar Jakob Savinšek se je rodil leta 1922 v Kamniku. Zaključil je študij na Akademiji za upodabljajočo umetnost. Večino časa je živel in delal v Ljubljani. Z mlajšim kolegom, kiparjem Janezom Lenassijem, sta bila pobudnika prvega mednarodnega kiparskega simpozija na slovenskih tleh, forma vive v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu leta 1961. Med drugim je izpod njegovih rok nastal spomenik Simona Gregorčiča v Kobaridu. Zaradi srčnega infarkta je umrl 17. avgusta 1961 v Kirchheimu v Nemčiji, kamor je odšel na evropski kiparski simpozij in omahnil sredi ustvarjanja.
Nives Marvin, namestnica direktorice Obalnih galerij Piran, o pobudi Mojmirja Kovača pravi, da je vredna razmisleka. O njej se bodo pogovarjali na skorajšnjem sestanku, ki pa bo namenjen zlasti programu Obalnih galerij v letošnjem letu.
“Vse do junija je čas za zbiranje predlogov, s katerimi bomo sooblikovali program prihodnjega leta,” dodaja Nives Marvin.
ALENKA PENJAK
