Še najmanj dva tedna zastojev
Gradnja krožišča na vrhu Jagodja botruje vsakodnevnim zamaškom na cesti Izola-Strunjan, ki so minulo nedeljo dosegli vrhunec. Sončen in izjemno topel dela prost dan je v Istro privabil številne obiskovalce, ki pa so na poti domov - iz Lucije ali Portoroža do Izole potrebovali štirikrat več časa kot običajno; eno uro namesto dobrih 15 minut.
JAGODJE > Med tistimi, ki so bili v nedeljo med 17.30 in 18.30 ujeti v nepregledno kolono vozil med Portorožem in Jagodjem, je bil tudi Aleš Bremec iz Kozane v Goriških Brdih. “Premikali smo se po polžje, vsakih 15 do 20 sekund, kolikor je trajal interval semaforja na vrhu Jagodja. Vozili smo v prvi prestavi,” pojasnjuje.
Kje so bili policisti?
Takšnim razmeram navkljub ni opazil nobenega policista. “Ko pa se kaj zgodi na hrvaški strani Dragonje, začnejo hrvaški možje v modrem takoj preusmerjati promet.” Tega, da ni za minulo nedeljo nihče predvidel, da bo ob morju gost promet, ne more razumeti. Zdi se mu nedopustno, da država na takšnih cestah in v takšnih razmerah zahteva vinjete. “V 21. stoletju,” poudarja.
V Direkciji za infrastrukturo (nekdanja Direkcija za ceste), kjer upravljajo s cesto med Izolo in Strunjanom, napovedujejo, da bo novo krožišče nared predvidoma 23. novembra. Do takrat nas čakata še dve nedelji. Bi se v tem času dalo kaj narediti, da bi izboljšali pretočnost? V koprskem CPK, ki gradi krožišče, ne odgovarjajo. V Policijski upravi Koper pa pravijo, da je “vse, kar je povezano z deli na tej cesti, vključno s prometno signalizacijo in urejenimi obvozi, v domeni upravljalca, torej Direkcije za infrastrukturo”.
Glavno besedo imajo računalniki
Tam pojasnjujejo, da delovanje treh semaforjev krmili računalniški program (dva semaforja sta na glavni cesti, tretji je na stranski, v Starem Jagodju). “Program zaznava število vozil v koloni in na podlagi tega podatka uravnava dolžino intervala. Ker pa je propustnost semaforja omejena, je možno, da se ob izrazitih konicah pojavijo krajši zastoji,” navajajo v Direkciji za infrastrukturo.
Na policiji pravijo še, da so z novim režimom seznanjeni in da je njihova naloga nadzirati, v kolikšni meri ga vozniki upoštevajo. Policisti ne morejo samovoljno spreminjati poti. V zadnjem času si tega niti ne bi mogli privoščiti, češ da se soočajo z velikimi kadrovskimi težavami. Promet preusmerijo le, ko se zgodijo hujše prometne nesreče in drugi izredni dogodki, zaradi katerih pride do popolne zapore ceste.
Z elipso do optimalnih rešitev
Novo krožišče ima obliko elipse. V direkciji so prepričani, da bodo s tem izboljšali pretočnost in prometno varnost, pa tudi optimalno izkoristili prostor. Notranji krog, ki bo zapolnjen z betonom, ima sedem metrov premera, kar je meter manj kot na dosedanjem montažnem krožišču. Zunanja elipsa, ki jo že tlakujejo z granitnimi kockami, pa bo prevozna, vendar bodo vozniki tam prisiljeni zmanjšati hitrost, tudi zaradi pet do desetodstotnega naklona ceste.
Da so se v krožišču dogajale številne nepravilnosti, je mogoče sklepati zaradi poškodb montažnega krožišča. Vozniki avtomobilov niso upoštevali pravil krožnega prometa, vozniki tovornih vozil-vlačilcev so obračali vozila. Zato so se odločili za gradnjo fiksnega krožišča in ga začeli graditi 28. oktobra. Stalo bo 30.250 evrov, tretjino zneska bo prispevala izolska občina (sprva je bilo obljubljeno, da bo le 5000 evrov).
In kdaj se bodo lotili bližnjega križišča na Belvederju? “Za izvedbo tamkajšnjega krožišča se z izolsko občino usklajujemo glede tehničnih rešitev,” odgovarjajo v Direkciji za infrastrukturo. MIRJANA CERIN
